In vendar se premika

Težko bi rekli, da se vrti, premika se pa le. Pa brez strahu - novih zavarovanih območij za zdaj ni na obzorju ne v severnem Jadranu in še manj v slovenskem morju. Tu že dolgo ni zaznati kakšnih premikov v smeri načrtovanja novih morskih zavarovanih območij ali ukrepov za učinkovitejše upravljanje obstoječih.

Po velikem poku na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so občine razglasile naravna spomenika Debeli rtič in rt Madona ter naravni rezervat Strunjan, smo upali na rojstvo vesolja. A vse bolj kaže, da je nastala le velika črna luknja, v katero nemudoma in dosledno poniknejo vse, tudi najmanjše zamisli o intenzivnejših aktivnostih na tem področju.

Premika pa se drugje. Avstralska vlada je konec novembra lani predstavila načrt za ustanovitev morda največjega morskega parka na svetu, ki naj bi se raztezal od vzhodne meje zavarovanega območja Great Barrier Reef Marine Park pa do meje avstralske ekskluzivne ekonomske cone, kjer bo mejil na vode Papue Nove Gvineje, Salomonskih otokov in Nove Kaledonije. Vsega skupaj kar neverjetnih 989.842 kvadratnih kilometrov! Za lažje razumevanje neverjetnosti - celotna površina Jadranskega morja meri slabih 140.000 kvadratnih kilometrov. Novo zavarovano območje, ki so ga poimenovali Coral Sea Commonwealth Marine Reserve, bo torej obsegalo površino sedmih Jadranskih morij skupaj! Razdeljeno naj bi bilo na štiri cone z različnimi varstvenimi režimi, najobsežnejša - dobrih 500.000 kvadratnih kilometrov, pa naj bi bila prav t. i. “no-take” cona, to je območje z najstrožjimi omejitvami, vključno s prepovedjo ribolova, nabiranja organizmov, rudarjenja na morskem dnu ipd.

Premika se tudi v Sredozemlju, s projektom MedMPAnet (Mediterranean Marine Protected Areas Network). Projekt je del obsežnih aktivnosti v okviru strateškega partnerstva za velike sredozemske morske ekosisteme, ki jih financira GEF, Globalni sklad za okolje, vodi pa urad okoljskega programa Združenih narodov in Sredozemskega akcijskega načrta v Atenah. Projekt je izjemnega pomena z vidika konkretnih korakov k aktivnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj vključuje tisti del Sredozemskega morja oziroma tiste sredozemske države, kjer je primanjkljaj na področju morskih zavarovanih območij izrazitejši. Vključenih je kar 12 držav, med katerimi so vse države južnih obal Sredozemskega morja, ob njih pa še Sirija in Turčija ter Albanija, Črna gora, Bosna in Hercegovina in Hrvaška. Cilji projekta se v posameznih državah zaradi različnih izhodišč sicer nekoliko razlikujejo, med poglavitnimi pa so vsekakor opredeljevanje potencialnih območij za nova morska zavarovana območja, izboljšanje možnosti za njihovo dejansko ustanovitev in upravljanje, vključevanje lokalnih skupnosti v celoten proces njihovega nastajanja ter izobraževanje bodočih upravljavcev. Zagotovo ne gre hvaliti dneva pred večerom, a morda se obeta nekakšna arabska pomlad tudi morju in morskemu obrežju južnega Sredozemlja.

Tudi tu zgoraj, na skrajnem severu, se, tako kaže, obeta nekakšna pomlad. Enkrat smo jo že imeli, pa ni prinesla svežega vetra v jadra morskih zavarovanih območij. Resnici na ljubo se tudi ne-pomladi niso izkazale. Kako bo tokrat, bomo še videli, a kaj lahko se zgodi, da prav velike pozornosti morska zavarovana območja ne bodo deležna. Za začetek bodo zamenjala ministrstvo in se pridružila kmetijcem, ribičem in gozdarjem. In običajno je tako, da kdor zadnji pride, zadnji melje.

Mag. Robert Turk je naravovarstvenik in strokovnjak za morska zavarovana območja

---