Pokazali so bolj vedro plat aleksandrink

Ob včerajšnjem dnevu žensk je v Atriju ZRC bil pogovor na temo Svetovljanstvo in pogum: Demitizacija aleksandrink 2005 - 2011. V omenjenem obdobju je bilo zaznati intenzivno prisotnost aleksandrinstva v umetniški, znanstveni in raziskovalni dejavnosti. Bolj kot temna usoda teh žensk pa je bila v včerajšnjem pogovoru izpostavljena njihova vedrina.

LJUBLJANA> Leta 2005 je tematiko aleksandrinstva v svojo predstavo Trieste - Alessandria EMBARKED: štorja od lešandrink vpela avtorica Neda R. Bric. Dramaturginja predstave Barbara Skubic je dejala, da je v proces nastajanja predstave vstopila relativno pozno, so pa z ustvarjalkami ugotovile, da zgodbam, po katerih so gradile, nekaj manjka.

Okoli aleksandrink je nastala velika orientalistična fantazija

Skubiceva je težavo zaznala v tem, da je Briceva svoj tekst napisala na podlagi pisem, ki pa se niso ujemala s podobami, ki so se o aleksandrinkah ukoreninile v slovenski zavesti. Okoli aleksandrink je nastala velika orientalistična fantazija, polna zelo močnih podob, ki jih je težko ignorirati, z liki pa dejansko nisi mogel narediti nič, je dejala. Tako so predstavo gradile po lastnih izkušnjah in spominih, po premieri v Kopru pa se je pokazalo, da so ubrale pravo pot.

Društvi iz Prvačine skrbita, da aleksandrinke ne bi potonile v pozabo

Kraj, od koder naj bi bilo največ aleksandrink, se imenuje Prvačina. Od konca leta 2005 tam deluje Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, ki že od vsega začetka pripravlja razstave. Društvo je delovalo v zasebnih prostorih, ki jih je občina lani vendarle odkupila za njihovo delovanje. Tako imajo članice društva sedaj v načrtu, da bodo poleg stalne in začasnih razstav v stavbi, ki ji pravijo kar “hiška”, uredile tudi prostore za bivanje raziskovalcev dediščine aleksandrink.

Za to, da se izročilo aleksandrink ne izgubi, pa skrbi tudi Društvo žena Prvačine. Članice društva nastopajo v starih aleksandrinskih oblačilih in pripovedujejo nekoliko prirejene zgodbe žensk, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, v domače kraje pa so se vračale zgolj na dopust ali ob upokojitvi. Vesna Humar, ki je skupaj s sodelavci aleksandrijski duh ujela tudi v film Aleksandrija, ki odhaja (2009), je dejala, da si želijo članice društva nekoliko razbiti ta stereotip o temni usodi, ki je spremljala aleksandrinke. “Vselej je treba imeti v mislih njihovo raznolikost in živost,” je dejala.

Aleks Kalc, avtor poglavja v dvojezični znanstveni monografiji Le rotte di Alexandria/Po aleksandrijskih poteh, je dejal, da je v tem, kako Slovenci opisujejo usodo aleksandrink, vselej zaznati “močen patos”, ki je vezan na temo izseljevanja Slovencev nasploh. Sam ima raje zgodbe o teh ženskah, ki prikazujejo njihovo polno življenje.

Mirjam Milharčič Hladnik, raziskovalka na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je razkrila, da sta se z aleksandrinkami že pred letom 2005 ukvarjali Dorica Makuc, ki je o njih posnela film Žerjavi letijo na jug in izdala knjigo Aleksandrinke, ter Inga Miklavčič-Brezigar, avtorica edinega doslej natisnjenega besedila o aleksandrinkah v angleškem jeziku.

STA

---