Pozitivna Slovenija: Če finančnih posledic ne bo, zakaj spremembe?
V poslanski skupini Pozitivne Slovenije vlado pozivajo, naj do četrtkove obravnave predloga zakona o državni upravi na matičnem odboru državnega zbora posreduje študije in izračune, ki so bili podlaga za predlagane spremembe in ki kažejo, kaj bodo te pomenile, sta na novinarski konferenci povedali poslanki Maša Kociper in Barbara Žgajner Tavš.
Poslanka Pozitivne Slovenije Maša Kociper Foto: Daniel Novakovic
LJUBLJANA>Maša Kociper je dejala, da vladi ne oporekajo pravice, da ob spoštovanju zakonitosti in demokratičnih načel organizira delo po svoje in opravi potrebne racionalizacije ter izboljšave. Pri predlogu zakona pa pogrešajo neko obrazložitev in utemeljitev predlaganih sprememb.
Umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo v Pozitivni Sloveniji problematizirajo že ves čas. Odločitev izvršilnega odbora SDS, ki je v torek dopustil možnost, da tožilstvo lahko ostane pod pravosodnim ministrstvom, po besedah Kociprove pozdravljajo, a za zdaj še ne pomeni “nič dokončnega”. Če bo takšna rešitev sprejeta, pa bodo kasneje umaknili tudi ustavno presojo. Popoldne pa so v Pozitivni Sloveniji v izjavi za javnost izrazili nestrinjanje, ker izvršilni odbor (IO) SDS, ki dopušča možnost, da bi tožilstvo ostalo pod ministrstvom za pravosodje do 1. marca 2013, to “pogojuje z javno priznanimi uspehi državnega tožilstva pri pregonu velikega gospodarskega kriminala, v nasprotnem pa zahteva nepreklicni odstop ministra za pravosodje in javno upravo. Zahtevati od posameznega ministra in politične stranke odgovornost za kazenski pregon v konkretnih primerih je nedopustno, nezakonito in protiustavno,” opozarjajo v Pozitivni Sloveniji. Po njihovem mnenju v SDS kažejo nedopusten odnos do ustavnega načela delitve oblasti in samostojnosti organov pregona v konkretnih kazenskih postopkih.
Če finančnih posledic ne bo, zakaj spremembe
Pričakovali so namreč, da bo v zakonu obrazloženo, zakaj so predlagane ukinitve, pripojitve, racionalizacije. Še bolj pa so razočarani, ker je v zakonskem predlogu navedeno, da finančnih posledic ne bo. Kot pravi Kociprova, se, če (pozitivnih) finančnih posledic ne bo, odpira vprašanje, zakaj vse te spremembe. Brez utemeljite pa ostaja prostor za špekulacije in domneve, da gre pri tem za politično presojo.
Barbara Žgajner Tavš je spomnila, da zakon ukinja nekatere inštitucije, ki danes spadajo pod generalni sekretariat vlade; omenila je urad za enake možnosti, urad za narodnosti, urad za verske skupnosti. Te urade bo vlada pripojila posameznim ministrstvom, kar po njenih besedah pomeni, da ne bodo več imeli “neke samostojne in pomembne funkcije” v državi, ampak bodo delovali zgolj pod vplivom politične opcije, ki je pač na oblasti.
Ministri že na novo zaposlujejo nove ljudi
Boji se, “da gre za nek zelo očiten ukrep discipliniranja javnih uslužbencev”, ki bodo izvajali posamezne funkcije na teh področjih. Pri tem je opozorila, da v zadnjem času velikokrat slišimo, kako je potrebno na vsakem koraku racionalizirati, tudi delovanje posameznih služb, po drugi strani pa, kot poročajo mediji, ministri že na novo zaposlujejo nove ljudi v okviru države uprave.
V poslanski skupini bodo k predlogu zakona o državni upravi vložili svoja dopolnila, tudi za umestitev tožilstva pod pravosodno ministrstvo. Slednjega bodo vložili verjetno s SD, “snubijo pa tudi Listo Virant in Desus”, je povedala Kociprova.
STA