Ženske 50 let za moškimi

Podjetja, ki imajo v vodstvu ženske, poslujejo bolje, a ženske kljub temu niso enakovredno zastopane na vodilnih položajih v gospodarstvu. Edini način, da bi poslovni svet postal bolj pravičen do žensk, je uvedba kvot.

Aleksandra Kanjuo Mrčela  Foto: STA
Aleksandra Kanjuo Mrčela  Foto: STA

LJUBLJANA> Zastopanost moških in žensk na mestih odločanja v gospodarstvu se po izračunih evropske komisije v zadnjih letih sicer izenačuje, a s takšnim trendom bi potrebovali še 40 do 50 let, da bi dosegi uravnoteženo zastopanost, opozarja direktorica urada za enake možnosti Tanja Salecl.

Analiza, ki so jo naredili pri nas na približno 250 podjetjih, kaže, da v dveh tretjinah podjetij na najvišjih mestih odločanja nikoli ni bilo žensk. Na vprašanje, zakaj je tako, podjetja pogosto odgovarjajo, da gre za takšno panogo, kjer prevladujejo moški, da je težko najti ženske in da ni izkušenih žensk.

V Evropski komisiji so sicer lani večja podjetja pozvali, da sama zagotovijo večji delež žensk na mestih odločanja, a sedaj razmišljajo tudi o uvedbi bolj zavezujočih ukrepov. Po besedah Saleclove so v nekaterih državah že uzakonili kvote in urad za enake možnosti bi takšen ukrep podprl tudi v Sloveniji.

Položaje moči je treba uravnotežiti po spolu zaradi poslovnih razlogov in tudi zaradi pravičnosti, meni Aleksandra Kanjuo Mrčela z ljubljanske fakultete za družbene vede. Ženske v Evropi predstavljajo bolj izobraženo polovico, zato je ta potencial treba bolj izkoristiti. Prav tako podjetja, ki imajo v vodstvu vsaj tri ženske, poslujejo bolje. Poleg poslovnih razlogov pa tudi “ni pravično, da ima polovica prebivalstva manj pravic v ekonomski sferi”, poudarja Kanjuo Mrčelova.

V sekciji menedžerk pri Združenju Manager so za povečanje zastopanosti žensk pripravili dokument Vključi.Vse, v katerem navajajo tudi smernice podjetjem za spodbujanje enakosti. Kot je pojasnila Sonja Šmuc, so med ukrepi izobraževalni programi za ženske, določitev ciljnega deleža žensk v vodstvu podjetja ter vključevanje žensk med kandidate za zaposlitev.

Kdo je Slovenka?

> Živi v povprečju 8,6 leta dlje kot Slovenec,

> je pogosteje brezposelna kot moški (stopnja brezposelnih za ženske je 12,7 odstotka, za moške pa 11,6),

> prejema v povprečju za 55 evrov nižjo plačo kot moški,

> pogosteje kot moški tvega revščino (posebej izstopajo brezposelne ženske, starejše od 64 let in najemnice stanovanj),

> je bolje izobražena kot moški (med prebivalci z visokošolsko izobrazbo je bilo lani 57 odstotkov žensk),

> se teže prebije na najvišji položaj v podjetju (med skupaj 44.256 vodilnimi v podjetjih je bilo komaj 14.006 direktoric),

> zaseda manj najvplivnejših funkcij v akademskih ustanovah; med vodilnimi na fakultetah je le desetina dekanj, med 100 člani Sazu je le pet žensk,

> v politiki je slabše zastopana; na predčasnih volitvah se je zastopanost žensk sicer prvič v zgodovini dvignila na skoraj tretjino, v 90-članskem parlamentu je 29 žensk. A v ministrski ekipi je le ena ministrica.

NR


Najbolj brano