Kaj bo z zaposlenimi
Zaposleni v podjetjih, ki jih je država uvrstila na seznam za prodajo, se bojijo za svoja delovna mesta. Sindikati v teh podjetjih zato nasprotujejo prodaji brez analiz, kakšne bi bile posledice prodaje za podjetja in delavce.
Država je na seznam za prodajo uvrstila tudi novogoriški Hit
LJUBLJANA> “Žal pogled politikov seže le do konca mandata,” na to, da želi vlada s klasifikacijo naložb na hitro v proračun dobiti nekaj denarja za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, opozarja predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Zdaj ni pravi čas za prodajo
Sindikati prodaji deležev v nekaterih podjetjih ne bi nasprotovali, če bi bila prodaja premišljena in pripravljena z analizo, kakšne bodo posledice za tam zaposlene, a zdaj, ko se jim zdi, da je klasifikacija nastala na hitro, poslance pozivajo, naj klasifikacijo zavrnejo.
Včeraj so predstavniki sindikatov podjetij, ki so na seznamu za prodajo, svoje nestrinjanje pokazali na konferenci, ki jo je pripravila krovna Semoličeva ZSSS. Zdaj ni primeren čas za prodajo, saj je kriza in so se cene delnic spustile zelo nizko, tudi nepremišljena prodaja tujcem bi lahko v Slovenijo pripeljala nove lastnike, ki ne bi imeli posluha za delavce, zaradi česar bi prišlo do množičnih odpuščanj, sedeže podjetij in njihove razvojne oddelke pa bi prenesla v tujino, svarijo sindikalisti.
Primorske naložbe, ki bodo iskale kupca: Elektro Primorska (država bi zadržala 75 odstotkov plus eno delnico), Luka Koper (država bi zadržala 25 odstotkov plus eno delnico), Hit (država bi prodala 20-odstoten delež), Casino Portorož (država bi prodala ves delež), Goriške opekarne (ves delež), Iskra Avtoelektrika (ves delež), Snežnik, Ilirska Bistrica (ves delež), Intereuropa (ves delež).
Naključen izbor podjetij?
V sindikatih delavcev so celo prepričani, da gre v klasifikaciji za naključen izbor podjetij. Nobena vlada, ki trezno razmišlja, ne bi na seznam za prodajo uvrstila nacionalnega operaterja, kakršen je Telekom, tudi prodaja Pošte Slovenije, ki posluje uspešno, lahko vodi v to, da bodo državljani izgubili kakovostno poštno storitev; nerazumna je tudi uvrstitev Darsa na seznam za prodajo, saj so ceste javno dobro, je za nekatera podjetja, ki opravljajo dejavnosti prometa in zvez, opozoril Srečko Lorenčak iz Darsovega sindikata. Pred morebitno postopno privatizacijo Darsa bi bilo treba spremeniti sistem cestninjenja težkih tovornjakov in refinancirati obstoječe obveznosti, vseeno pa bi morala ohraniti kontrolni delež v družbi.
Klasifikacija povzroča veliko negotovosti tudi med zaposlenimi v Petrolu. Vodja sindikata Boštjan Marinko je povedal, da prodaji ne nasprotujejo, želeli bi pa zagotovila glede zaposlovanja, sedeža družbe in investicij v razvoj.
Obet o prodaji deležev v celoti povzroča skrbi tudi več kot 2000 zaposlenim v igralniški dejavnosti. Aleš Peserl iz Hita je opozoril, da so bile igralnice do pred nekaj leti paradni konju slovenskega gospodarstva, nato pa so začele zaradi politično nastavljenih vodilnih kadrov poslovati slabo. “V Hitu smo proti kompletni prodaji slovenskih igralnic, ki bi lahko s koncesijo in davki še vedno dobro polnile slovenski proračun, če bi seveda za to bil dober interes in če bi prišli na vodstvene funkcije pravi moralno neoporečni direktorji,” pravi Peserl.
JANA KREBELJ