Koprsko gledališče je vstajalo kakor Feniks iz pepela

Zgodovina koprskega gledališkega življenja je tlakovana z zagnanostjo, predanostjo razcvetanjem ustvarjalnosti pa tudi obdobji, ko so bila vrata gledališča zaprta.

Odpri galerijo

KOPER > Gledališče Koper, ki letos praznuje 15-letnico delovanja, kar je najdaljše neprekinjeno obdobje delovanja profesionalnega gledališča v Kopru in v slovenski Istri, se je svoj jubilej odločilo proslaviti z nizom gledaliških večerov Nekoč, danes, jutri. Na prvem, pripravili so ga minuli petek, so razgrinjali spomine na čas od leta 1954 do 1957, ko je tu delovalo Gledališče Slovenskega Primorja, in obdobje, ko je gledališče v mestu živelo kot Oder Mladih oziroma Mestni oder Koper (1964-1969). O prvem obdobju so spregovorili Zdenka Lovec, dolgoletna urednica Primorskih novic, Mirjam Lemut, hčerka igralke Romane in igralca Tiberija Lemuta, članov ansambla Gledališča Slovenskega Primorja, Gašper Tič, čigar dedek Srečko Tič je bil režiser in scenograf večine predstav tega obdobja ter Andrej Jelačin, ki je v tistem času v Novi Gorici vodil novoustanovljeno Goriško mestno gledališče. Po sedmih letih mrka so svetlejši časi za koprsko poklicno gledališče prišli z režiserjem in publicistom Markom Marinom.Ta je koprski ljubiteljski Oder mladih, v katerem je prve gledališke izkušnje nabiral tudi igralec Iztok Jereb, preimenoval v Mestni oder Koper. V smelih, drznih in tudi prelomnih predstavah so nastopali mladi igralci; Marin je v Koper, ko sta bili še študentki, povabil tudi Jerico Mrzel in Ljerko Belak, letošnjo dobitnico Borštnikovega prstana. Zgodovina koprskega poklicnega gledališča je bila velikokrat temna, tudi tragična, a se je, ne le enkrat, uspelo dvigniti - kakor feniks iz pepela. Daljši prispevek o pogovoru, ki ga je vodila novinarka Primorskih novic Vesna Humar, bomo objavili v petkovi prilogi 7. val. MI

---