BiH zaprosila za članstvo v EU

Bosna in Hercegovina je danes v Bruslju uradno zaprosila za članstvo v Evropski uniji. To je poseben in zgodovinski dan, je po predaji prošnje poudaril predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čović. Njegovi cilji so ambiciozni: status kandidatke v prihodnjem letu. V EU pa opozarjajo, da je to šele začetek poti.

BRUSELJ > Dragan Čović je prošnjo predal nizozemskemu zunanjemu ministru Bertu Koendersu, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU. BiH je tako po njegovih besedah obrnila še eno stran v svojo evroatlantsko prihodnost.

Ob tem je izrazil prepričanje, da BiH sodi v evropsko družino, kar bodo v prihodnjem letu oziroma dveh tudi dokazali v praksi. Prepričan je tudi, da evropska pot BiH krepi in ji daje pozitivno energijo, ki jo bo usmerila v potrebne spremembe v družbi.

Mnogi niso verjeli v BiH, vedoč, kako kompleksni so tam odnosi, iskali so vedno nove dokaze, a današnji korak potrjuje, da ni več poti nazaj in da bo BiH na poti v unijo dohitela svoje vzhodne sosede, je še poudaril Čović.

Čović: Naslednji korak v evroatlantski zgodbi za BiH je zagon akcijskega načrta za članstvo v zvezi Nato

Izpostavil je dva pomembna cilja. Naslednji korak v evroatlantski zgodbi za BiH je po njegovih besedah zagon akcijskega načrta za članstvo v zvezi Nato, na kar računa v juniju. V prihodnjem letu pa BiH cilja na status kandidatke za članstvo v uniji.

Čović je spomnil tudi na letošnje lokalne volitve, opozoril, da bodo morale nujne gospodarske in socialne reforme teči vzporedno z volilno kampanjo, ki ni nikoli lahka, ter pozval vse, naj notranjepolitičnih dejavnosti ne mešajo s strateškimi evroatlantskimi cilji.

Hrvaški predstavnik predsedstva BiH je izpostavil tudi potrebo po končanju zgodbe o reformi volilne zakonodaje, ki je povezana s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci.

Tožbo sta leta 2006 vložila Jud Jakob Finci in Rom Dervo Sejdić, državljana BiH, ker se ne moreta potegovati za člana predsedstva ali spodnjega doma parlamenta BiH, saj se ti položaji po ustavi delijo le med pripadnike treh konstitutivnih narodov BiH - Hrvate, Srbe in Bošnjake.

Evropsko sodišče je leta 2009 razsodilo, da mora BiH zagotoviti enakopravnost vseh državljanov pri uveljavljanju pravice do kandidature na volitvah, kar pa terja spremembo ustave.

Mogherinijeva: Prošnja BiH je pomembna tudi za EU

BiH mora prilagoditi sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, tako da bo ta upošteval omenjeno sodbo in tudi določene dejavnike, ki izhajajo iz članstva Hrvaške, saj je sporazum podpisala, preden je njena soseda postala članica unije.

Končno smo razumeli, da nismo mi tisti, ki postavljamo pogoje EU, temveč je obratno. Pomembna je sprememba filozofije - EU ni pretnja, je priložnost, je še poudaril Čović.

Tudi v EU so poudarili, da je danes velik dan, a obenem opozorili, da je to šele začetek. Na koncu tega potovanja sicer BiH čaka članstvo v EU, a do takrat bo treba še veliko postoriti, je poudaril evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn.

Po uradni predaji prošnje bodo članice unije sedaj Evropsko komisijo pozvale, naj poda mnenje o njej. Čović, spet zelo ambiciozno, pozitivno mnenje pričakuje v nekaj mesecih. Zgolj za primerjavo - Hrvaška je nanj čakala 14 mesecev, in to v precej ugodnejših splošnih okoliščinah.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini je izpostavila, da je prošnja BiH pomembna tudi za EU, saj v časih, ko unijo od znotraj razjedajo dvomi, kaže, da je na zunaj še privlačna, kar ji daje svež občutek odgovornosti.

BiH je leta 2003 postala potencialna kandidatka za članstvo v EU

BiH je leta 2003 postala potencialna kandidatka za članstvo v EU. Leta 2008 je v času slovenskega predsedovanja EU podpisala sporazum o pridruževanju in stabilizaciji, ki velja za nepovratno vstopnico za vlak v unijo.

Ratifikacijski proces se je končal leta 2011, vendar sporazum še ni začel veljati zaradi notranje ohromelosti države ter posledično neizvajanja reform in sodbe Sejdić-Finci. Konec leta 2010 je EU odpravila vizumsko obveznost za državljane BiH.

Dvoklobučniški položaj posebnega predstavnika EU v BiH in vodje delegacije EU v Sarajevu zaseda Šved Lars-Gunnar Wigemark. Prav tako je v BiH še vedno urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti, ki ga vodi avstrijski diplomat slovenskih korenin Valentin Inzko.

V državi je EU še vedno prisotna z vojaško operacijo Eufor Althea, ki jo je vzpostavila leta 2004 in vmes nekajkrat reformirala. Operacija je pristojna za pomoč BiH pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti ter pri urjenju varnostnih sil BiH.

STA

---