Dogovor o novem obroku pomoči Grčiji in dolgu

Finančni ministri držav območja evra so po večurnih pogovorih v Bruslju danes dosegli dogovor, da Grčiji odobrijo nov obrok finančne pomoči v višini 10,3 milijarde evrov. Prav tako je bil dosežen dogovor o lajšanju grškega dolga. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je izrazil pripravljenost za sodelovanje v tretjem programu pomoči Grčiji.

BRUSELJ > Doseženi dogovor med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci odpira pot zaključku prvega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči Grčiji, kar bo omogočilo sprostitev novega finančnega obroka v višini 10,3 milijarde evrov.

Ta bo izplačan v več delih, prvi del v višini 7,5 milijarde evrov že v juniju pod pogojem, da Grčija izpolni vse preostale zahteve in ko bodo države članice območja evra potrdile dogovor v skladu z njihovimi nacionalnimi zakonodajnimi postopki.

“To je pomemben trenutek v dolgem programu pomoči Grčiji, pomemben trenutek za vse nas. Od lanskega poletja je v naših odnosih zavladala kriza zaupanja. To zaupanje je zdaj povrnjeno,” je na novinarski konferenci ob koncu maratonskega zasedanja evroskupine dejal njen predsednik Jeroen Dijsselbloem.

V okviru lani dogovorjenega tretjega programa pomoči Grčiji, vrednega do 86 milijard evrov, je Grčija doslej prejela nekaj več kot 21 milijard evrov finančne pomoči.

Sprostitev nadaljnjega obroka je za Grčijo ključnega pomena, saj Atene za poplačilo zapadlih obveznosti do Evropske centralne banke in IMF v juliju nujno potrebujejo svežo finančno injekcijo.

Ministri, med njimi tudi finančni minister Dušan Mramor, so tudi dosegli dogovor o svežnju ukrepov za lajšanje grškega dolga, ki zajemajo kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Nekateri od teh ukrepov bodo izvedeni že v času izvajanja programa pomoči za Grčijo, ki se izteče leta 2018, oziroma ob njegovem zaključku, ostali pa šele po koncu programa.

Grški javni dolg znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je po prepričanju IMF nevzdržen. V primeru, da ne pride do njegovega prestrukturiranja, bi se lahko dolg leta 2060 povzpel na 250 odstotkov BDP.

S tem so ugodili zahtevam IMF, ki je sodelovanje v reševalnem programu za Grčijo pogojeval prav z rešitvijo vprašanja vzdržnosti dolga Grčije in od evropskih upnic zahteval določene olajšave.

IMF je izrazil pripravljenost, da sodeluje v tretjem programu pomoči Grčiji, je potrdil Dijsselbloem.

Predlog o sodelovanju IMF bo zdaj preučil pristojni odbor sklada, pri čemer bo odločitev o dejanski udeležbi temeljila na novi analizi o vzdržnosti grškega dolga in danes sprejetih ukrepih, je pojasnil šef evroskupine.

Predstavnik IMF Poul Thomsen, ki je v imenu sklada sodeloval na pogovorih, je pozdravil doseženi dogovor, pri katerem so, kot je dejal, vsi morali popustiti. Zadovoljen je, da so vse udeležene strani spoznale, da je grški dolg nevzdržen in da je lajšanje dolga nujno potrebno.

STA

---