Kraljica vrtička - marmelada

Tudi jesenski dan odprtih vrat je na Primorski vrtiček na Purissimi privabil številne ljubitelje vrtičkarstva z raznih koncev Primorske. Obiskovalci so si minulo soboto z zanimanjem ogledali vrtiček in prisluhnili nasvetom strokovnjakov. Glavno besedo pa je tokrat poleg zelenjave imela - marmelada. Kuhali so jo tako zaposleni iz KZ Agraria kot študenti in predavatelji s primorske univerze, prav posebno marmelado - paramelado pa sta pripravili sodelavki Sobote, strokovnjakinji za prehrano Marija Merljak in Mojca Koman. Piko na i pa so s svojimi marmeladami “z dušo”, kot se je izrazila Merljakova, dodali še obiskovalci.

Odpri galerijo

“To je imeniten način, kako porabiti nezrele paradižnike, ki jih surovih ne smemo uživati, kuhani pa so prav okusni,” je med mešanjem po loncu, v katerem so se kuhali paradižnik, korenje in jabolka, pojasnjevala Mojca Koman. “Nič lupit, sadje in zelenjavo z olupki vred vrzite v lonec, da bo imela marmelada čim več zdravih snovi,” je obiskovalcem svetovala Marija Merljak.

Lepo sončno vreme je minulo soboto na Purissimo privabilo številne ljubitelje vrtičkarstva, ki so z zanimanjem kukali pod prste priložnostnim kuharjem in z njimi izmenjevali izkušnje. “Najbolj uživam ob kuhanju mešane marmelade, brez recepta. Po občutku dodajam sestavine, dokler se mi ne zdi, da sem dosegla ta pravi okus,” nam je zaupala Marija Tomišić iz Prad, ena od približno ducat obiskovalcev, ki so se odzvali povabilu Primorskih novic in s seboj na ocenjevanje prinesli svoj lonček marmelade.

In medtem ko je po loncih brbotalo, je skrbnica Primorskega vrtička Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria, na predavanju delila nasvete o delu na vrtu v jesenskem in zimskem času. “Čas je, da z vrta poberemo še zadnje ostanke. Pazimo, da plevelov, če so v semenu, ne odnašamo na kompost, sicer jih lahko plevele nehote zasejemo še po drugih delih vrta. Zemlje - razen če je izredno revna s humusom - v jesenskem času ni treba globoko prekopavati, kot se to dela zgodaj pozimi. Dovolj je, da jo le malo zrahljamo, saj zimske kulture nimajo tako globokega koreninskega sistema. Zato tudi ni priporočljivo pretirano gnojenje,” je razlagala slušateljem. “Še kakšnih deset dni je čas, da posejemo pozne solate, motovilec, špinačo, blitvo, tržaški solatnik ... Nato pa bo treba vrt pripraviti na sajenje česna in čebule. Ko kupujete čebule za sajenje, nikar ne kupujte najbolj debelih, saj prav te rade uhajajo v cvet. Raje izberite bolj drobne. In zapomnite si: ko enkrat razstročite česen, ga je treba posaditi. Nikar ne odlašajte predolgo, saj se lahko mesto, kjer naj bi odgnala korenina, posuši in potem ne bo kalil,” je opozorila.

Oborožene z novim znanjem je nato obiskovalce popeljala na ogled Primorskega vrtička. “Ooo, kako lepe paprike,” sta bila navdušena Vojko in Slavica Jerman iz Marezig. “Pa tudi vrtiček je letos neprimerno večji in lepše urejen,” sta pohvalila njegove skrbnike. “Super so ti dnevi odprtih vrat. Na predavanjih se lahko res veliko naučiš. Gospa Patricija tako lepo pove, preprosto in razumljivo,” sta dejala. Tudi Alenka Murovec in Olga Rojc iz Zalošč sta bili nad dogajanjem na Purissimi navdušeni. “Te dni dopustujemo v Ankaranu, pa sva prišli malo pokukat tudi sem,” sta povedali. Doma imata vrt in njivo, na kateri pridelujejo zimski radič. “Dejstvo je, da če želiš jesti dobro zelenjavo, jo moraš pridelat doma. Tista poceni zelenjava iz supermarketov ...,” sta zamahnili z roko. “Na predavanju sva izvedeli marsikaj zanimivega, tudi to, da ima sladki krompir zelo nizek glikemični indeks in je edini krompir, primeren za diabetike,” sta pojasnili.

Pa nista bili edini, ki sta bili navdušeni nad sladkim krompirjem. Patricija Pirnat je zato obiskovalcem ponudila vejice rastline, iz katerih si bodo lahko sami vzgojili sadike. “Sladki krompir smo poznali že od prej, ga pa nismo nikoli sadili. Ampak prostor imamo, zakaj ne bi poskusili,” je dejala Tilka Zdravje iz Hrvatinov.

Veliko navdušenja je poželo tudi korenje, ki ga je Pirnatova izpulila iz dvignjene gredice. “Upoštevali smo vaš nasvet, da mora imeti korenček rahlo zemljo in naj ga posadimo v dvignjeni gredici. Moram reči, da smo jeseni prvič imeli tako lep, raven korenček,” se je Pirnatovi zahvalila ena od obiskovalk. “Ta Primorski vrtiček je prav dobra ideja,” je ob robu dogajanja komentiral Marčelo Kastelič iz Padne. Kot dolgoletni zaposleni v KZ Agraria ima sicer veliko izkušenj s tega področja, a na takih dogodkih, kot je dan odprtih vrat, vedno izveš kaj novega, je poudaril. “Žal pa med ljudmi ni prevelikega zanimanja za kmetijstvo, kot je bilo včasih. Danes dobiš v supermarketih poceni zelenjavo, ljudje pa očitno nočejo razumeti, da je šla vsa čez plin, brez tega se enostavno ne da več, to je dejstvo,” je opozoril.

Na glavnem prizorišču, kjer je Eva Bolčič vodila delavnico o zeliščnih soleh, je že mamljivo dišalo po dobrotah. Ekipa KZ Agraria je kuhala zelenjavno mineštro, podjetje Dinko je pripravilo domače testenine s tartufi, obiskovalci pa so se lahko sladkali tudi s palačinkami. Živahno je bilo tudi ob stojnicah, na katerih so se predstavili klet Vinakoper, Semenarna Ljubljana, Planta Prelesje, Agroruše, Urška Klančar s suhim sadjem ter čebelarja Marko in Matjaž Karanovič. Njihove čebelice so bile vse leto zelo marljive delavke na Primorskem vrtičku.

Tik pred koncem druženja je komisija, ki je imela z ocenjevanjem marmelad veliko dela, saj so bile prav vse dobre in okusne, za najboljšo “žensko” marmelado izbrala tisto iz drnjul in sliv, ki jo je skuhala Danila Zonta. Od “moških” marmelad je člane komisije najbolj prepričala marelična marmelada Vojka Mraka, pod “najbolj posebno” marmelado, narejeno iz ringlojev in sliv, pa se je podpisal Bruno Komel. A kot je pojasnila predsednica komisije Merljakova, so bili prav vsi zmagovalci, saj so v svoje marmelade “dali dušo”, kar je ne nazadnje pomembno prav pri vsaki jedi. PETRA VIDRIH

---