“Sloveni smo bili tu že pred 2000 in več leti”

Smo Slovenci staroselci ali smo se sem priselili izza Karpatov, kot piše v naših zgodovinskih učbenikih? Zakaj je v učbenikih toliko Grkov in Rimljanov, o Slovanih in Slovencih pa skoraj nič? O tem se je v torek zvečer razvnela zanimiva razprava v kozinski knjižnici ob predavanju dr. Duše Krnel Umek.

KOZINA > Dr. Duša Krnel Umek se je rodila v Pivki, a že v otroštvu se je preselila v Portorož, kjer živi še danes. Študirala je etnologijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je po diplomi postala asistentka za narodno etnologijo. Nato se je strokovno izpopolnjevala na Dunaju in na Univerzi v Poznanju, magistrirala, postala prva predsednica Slovenskega etnološkega društva. Leta 1981 se je vrnila v slovensko Istro, kjer je postala ravnateljica koprske knjižnice, po doktoratu pa ravnateljica Pokrajinskega arhiva v Kopru. Od leta 2013 je vodja projekta Korenine slovenskega naroda.

Strokovno utemeljuje zgodovinsko pripadnost Istre slovenskim deželam in zgodovinsko enost občine Piran s Savudrijo in Kaštelom. Ob preučevanju dokumentov o Slovencih ob Jadranu se je srečala z vprašanjem staroselcev. Podatke od antičnih do novejših virov je preučevala v knjižnicah in arhivih v Milanu, Veroni, Vidmu, Trstu in Kopru.

Prispevke o staroselstvu v zborniku Slovensko staroselstvo in Istriso pripravili v študijskem krožku Istrske teme, ki ga vodi mentorica Leda Dobrinja in deluje pod okriljem ACS. Na predavanju v kozinski knjižnici je povedala, da je literature o staroselcih v slovenskem jeziku dovolj. Od Adama Bohoriča dalje in v 19. stoletju se je o staroselcih pisalo več, kot je sedaj omenjeno v učbenikih. Seveda dela Henrika Tume, Antona Berlota, Ivana Rebca, Joška Šavlija, Mateja Bora in Ivana Tomažiča niso bila napisana v krogih uradne zgodovine in drugih uradnih strok, zato zbujajo polemike še danes. Zgodovina je največkrat v rokah zmagovalcev ali političnih struj ali tistega, ki takrat vlada, je povedala.

Slovenski jezik je eden najbolj popolnih jezikov, ki ga Bogdan K. Meško, ki so ga lani gostili v kozinski knjižnici, postavlja ob bok sanskrtu, kar napeljuje na dejstvo, da smo dediči neke visoke kulture.

Kernel Umekova se sprašuje, čemu toliko debelih knjig pri nas o slavi rimske in beneške zgodovine, čemu toliko latino- in keltomanije, ki sta še vedno nekritično prevzeti ideologiji in imata po njenem mnenju veliko preveč prostora v učbenikih in zgodovinskih delih, kar gotovo ne služi poznavanju slovenske zgodovine. Prav jezik je eden od dokazov, da smo Slovenci in drugi Slovani staroselci, podobno kot Grki, Rimljani, Germani in drugi v Evropi.

Staroselsko slovensko prebivalstvo so bili Veneti, Karni, Japodi, Histri in Liburni. Prvih 150 let so Rimljani veliko Slovenov odpeljali v sužnost ali so služili rimski vojski. Gospodarji so slovenske sužnje imenovali “meus Sclavinus”, moj suženj. Latinska beseda sclavus naj bi prvotno pomenila slavic, v beneškem narečju je iz sclavus, Slav v pomenu slave postalo sciavo, potem sciao in končno ciao, kot italijanski pozdrav, podobno kot v srednji Evropi servus, kar je prvotno pomenilo služabnik. Torej je beseda suženj prišla iz besede Sloven in ne nasprotno, da je Sloven nastal iz suženj. Kar pa seveda pomeni, da so bili Sloveni v srednji Evropi že pred 2000 in več leti. Da so takšna predavanja potrebna, saj prisilijo človeka v razmislek o lastni preteklosti, o veljavnosti dosedanje zgodovine in še čem, je pokazala živahna razprava, ki se je razvnela po predavanju. PD

---