Bruselj bi Hrvatom dovolil uporabo imena teran

Iz Bruslja je včeraj prišla vest, da želi Evropska komisija Hrvaški dovoliti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. Slovenija se bo proti temu borila z vsemi pravnimi sredstvi, tudi s tožbo proti Evropski komisiji, je napovedal kmetijski minister Dejan Židan. Odločitev Bruslja je nenavadna predvsem zato, ker več kot tri leta po vstopu Hrvaške v EU postavlja pod vprašaj že zaščiteno geografsko poreklo.

LJUBLJANA > Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj prejelo neuradne informacije, da je Bruselj najavil pripravo delegiranega akta, s katerim bi hrvaškim pridelovalcem omogočil trajno izjemo pri uporabi imena teran.

Ko je bil čas za to, se Hrvaška ni pritožila

Kakšna bi bila ta trajna izjema, še ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi šlo za pogoje glede etiketiranja. Na steklenicah bi moralo, na primer, “Hrvatska Istra” pisati z večjimi črkami kot “teran”, obe označbi pa bi morali biti v istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.

A ti detajli za Slovenijo niti niso pomembni, saj slovenska stran vztraja, da hrvaški vinarji imena teran ne smejo uporabljati v nobenem primeru in v nobeni obliki. Zaščiteno geografsko poreklo terana pripada Sloveniji, Hrvaška pa se, ko je bil čas za to, ni protivila. Čas za to pa je bil v procesu pristopnih pogajanj za vstop Hrvaške v EU. “S takšno odločitvijo bi Komisija naredila izjemen precedens, ker bi zaobšla institut pristopnih pogajanj, ki so ji zaupana s strani držav članic in jih vodi v imenu držav članic. Za vsako izjemo od pravnega reda mora kandidatka za članstvo zaprositi, do njene vloge pa se mora opredeliti tako Komisija kot vse države članice, ki sprejemajo do pogajalskih zahtev skupno stališče. Hrvaška v pristopnih pogajanjih ni zaprosila za trajno izjemo za označevanje sorte teran,” je včeraj izpostavil minister Dejan Židan.

Če lahko neka država kadar koli in mimo pravil uveljavlja izjemo pri zaščiti geografskega porekla, to pomeni, da ni varna več nobena od približno 1500 evropskih označb geografskega porekla, svari minister.

Dogajanje, povezano s teranom, je za Slovenijo tako kočljivo, da se bo danes z njim seznanila tudi vlada. Židan bo zahteval srečanje z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom, če bo Bruselj uresničil napoved in Hrvaški dovolil trajno izjemno, pa bo Slovenija proti takšni odločitvi uporabila vsa pravna sredstva. Slovenija mora ukrepati, da bi zaščitila ugled Evropske unije, ki krši lastni pravni red, je dejal Židan.

Ogorčeni in žalostni, a ne presenečeni

Takoj ko so na ministrstvu dobili informacije o tem, kaj se dogaja v Bruslju, so k sebi povabili kraške vinarje. “Smo ogorčeni in žalostni, nismo pa presenečeni,” se je na takšno razpletanje spora med Slovenijo in Hrvaško zaradi terana odzval direktor Vinakras Sežana Marjan Colja. Odkar je Hrvaška v EU, je Evropska komisija podpirala nelegalno prodajo terana na hrvaških tleh, je dejal. Židan je sicer včeraj povedal, da prizadevanja Slovenije, da bi prek sistema Solvit Hrvaški preprečila prodajo terana, niso bila uspešna. Že to je zdaj podlaga za tožbo.

“Je evropska institucija kameleon, ki spreminja barve prek noči, ali resna institucija, ki rešuje probleme na osnovi dejstev?” pa je vprašal dr. Miran Vodopivec, ki je v Sloveniji strokovno vodil projekt zaščite terana. “Ko smo se mi pripravljali na zaščito terana, smo imeli v vidu zgodovinska, ekološka, pedološka dejstva, tradicijo, kulturno dediščino in nenazadnje tudi zdravilne učinke. Danes Hrvati trdijo, da imajo iste ekološke pogoje, kot jih imamo mi. To ni res, pri nas imamo Mediteran in celinsko podnebje, ki na Krasu v veliki meri vpliva na karakter vina.”

Bruselj bo, kot kaže, sprejel trditev Hrvaške, da teran nastane iz sorte grozdja z istim imenom. Ta trditev seveda v Sloveniji ne pije vode. “Teran je vino iz čiste sorte refošk, pridelane na Krasu. Tako je bil tudi zaščiten,” poudarja Boris Lisjak, predsednik Konzorcija pridelovalcev terana. Ker so Hrvati hoteli poimenovati trto teran, so bile narejene tudi analize 23 tamkajšnjih trt. “Ugotovilo se je, da gre za isto trto cepljenko, ki na Krasu daje vino teran v hrvaški Istri pa refošk,” pravi Lisjak. Že štiri desetletja obiskuje domače in tuje vinarske sejme, zato ve, da hrvaška stran doslej nikoli ni imel posebnega interesa za promocijo svojega terana. “Nič jim ni pomenil, nam pa ogromno. Zakaj delajo takšen halo?” se zato sprašuje.

Če bi sosedom uspelo uveljaviti omejeno izjemo pri uporabi imena teran, bi to za kraške pridelovalce terana imelo velike materialne posledice: “Imamo vrhunsko vino izbrani teran in kakovostno vino teran PTP, pod tema dvema kakovostima pa je samo še namizno vino. Kaj nam pomeni zaščita terana, če na naš trg v Slovenijo pridejo namizna vina, ki se prav tako imenujejo teran?”

JANA KREBELJ

---