“Zaščita je bila pravočasna, popolna in čista kot solza”

Pridelovalci terana so ogorčeni nad namero Bruslja, ki želi Hrvaški omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena teran. "Teran smo zaščitili in zaščita je bila pravočasna in popolna," je poudaril predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak. Pridelovalci terana vztrajajo, da lahko le v Sloveniji pridelujemo teran.

LJUBLJANA > Lisjak je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril, da teran Kraševcem pomeni ogromno, saj zagotavlja preživetje njihovim družinam. "Teran pridelujemo na 86 odstotkih naših vinogradov. Prav zato smo čutili veliko potrebo po zaščiti. Teran smo zaščitili in zaščita je bila pravočasna in popolna in čista kot solza. Od te zaščite ne bomo nikoli odstopili," je dejal.

Dodal je, da so Kraševci preživeli 25 let fašizma, sedaj pa jih hoče EU uničiti. "Tega ne moremo dovoliti, zato se bomo še naprej borili," je dejal Lisjak.

Enolog Miran Vodopivec je poudaril, da so imeli Slovenci v zgodbi o teranu zgodovinske, ekološke in pedološke argumente, tradicijo in kulturno dediščino. "Sedaj pa Hrvatje trdijo, da imajo iste ekološke pogoje kot mi, vendar to ni res," je dodal.

Marjan Colja iz Vinske kleti Kras pa je dodal, da so pridelovalci terana na Krasu ogorčeni nad ravnanjem Bruslja, niso pa presenečeni. "Evropska komisija je pomagala Hrvaški, da je prišla do tega položaja, ki ga ne podpiramo. V treh letih in pol smo večkrat opozorili, da je teran na Krasu zelo pomemben, vendar pa na to nismo dobili nobenega odgovora, kar kaže na ignoranco Bruslja," je dodal.

Zato državi in pridelovalcem po njegovem mnenju ne ostane nič drugega kot tožba, lahko tudi odškodninska.

Komisija po neuradnih informacijah meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla "Hrvatska Istra", ki se prideluje na približno 300 hektarjih iz vinske trte "teran".

STA

---