“Praznično vzdušje je za dušo”

V veselem decembru, ko je na vsakem koraku čutiti praznično vzdušje, oživijo tudi domovi upokojencev. “Mamma mia benedetta, če bi bila doma, bi bila ves dan sama. Tako pa sem v družbi. Tukaj sem jaz prav oživela. Moram reči, da se v našem domu stalno nekaj dogaja, v teh dneh pred prazniki pa smo sploh precej zasedeni. Izdelujemo okraske, vsak dan imamo kakšen program ...” je navdušena 87-letna Marija Radovič, stanovalka izolskega doma upokojencev.

Odpri galerijo

“Decembra je pri nas zelo pestro. S stanovalci izdelujemo okraske za praznično okrasitev, naredili smo tudi jaslice, obiščejo nas šolarji, društva upokojencev, plesne skupine ... Za Miklavža so nam dan popestrili študenti koprske Pedagoške fakultete, ki so uprizorili eno tako lepo, zanimivo in nadvse poučno igrico, v kateri smo uporabili in dodobra razgibali vse naše čute. Na koncu pa smo še zapeli in zaplesali. Skratka, decembra nam v domu zagotovo ni dolgčas,” ji pritrjuje Majda Strle, delovna terapevtka v Domu upokojencev Izola. A kot opozarja, bližajoči se prazniki privlečejo na dan tudi spomine. “Ljudje so veliko bolj čustveni, pogrešajo svoje drage, ki so jih izgubili ... Zato se veliko pogovarjamo in skupaj obujamo spomine. V teh prazničnih dneh moramo biti še toliko bolj pozorni drug do drugega,” poudarja.

Najlepše darilo

Smeh in veselje sta zato v teh dneh še toliko bolj dobrodošla. V torek, denimo, so bili na obisku člani italijanske skupnosti Pasquale degli Besenghi degli Ughi iz Izole in s pesmijo ter nekaj odigranimi skeči stanovalcem polepšali popoldan. Starostniki so z navdušenjem spremljali program, najbolj pa so se razživeli ob prepevanju pesmi Bella ciao, ki jo je na kitaro odbrenkal Enzo Hrovatin, dolgoletni član in pevec primorske skupine Faraoni. “Radi pridemo na obisk, saj se zavedamo, kako lepo je nekomu polepšati dan. Najbolj me gane, ko vidim, kako se stanovalcem doma ob naših nastopih utrne tudi kakšna solza ... Ti obiski mi napolnijo srce s toplino. In to je najlepše darilo, ki ga lahko dobiš,” je prepričana Simona Korošec, pobudnica projekta Noi per voi (Mi za vas), s katerim člani izolske italijanske skupnosti prinašajo veselje tudi v domove upokojencev.

“Današnji popoldan je bil še posebej lep za tiste naše stanovalce, ki jim je prvi jezik italijanščina. Teh je pri nas kar nekaj, sicer pa malodane vsi razumejo italijansko,” je pojasnila Strletova. 81-letna Danica Burubu iz Pirana, po rodu sicer Črnogorka, se je v izolski dom preselila pred enim letom. Ker se je poročila z Italijanom, ji je italijanščina precej blizu. “Že 17 let sem vdova, hčerka živi v Piranu, jaz pa sem se preselila v dom v Izolo. Tukaj mi je zelo lepo, v domsko življenje sem se takoj vživela. Vsi so zelo prijazni, osebje je enkratno, predvsem pa sem imela srečo, da sem v sobi z eno gospo iz Kopra, ki tudi govori italijansko. Imava se zelo radi, kot da bi bili sestri,” nam je zaupala.

Decembra jim čas hitreje mine

“Res je,” se je nasmehnila njena cimra Marija Radovič, ki se je v dom preselila konec februarja. “Najti takšno sostanovalko je bilo kot zadeti na loteriji,” je ponazorila slikovito. “Veste, kako je, priti nekam na novo ... Težko se je pri teh letih prilagoditi novim razmeram, tako da je bilo veselje toliko večje, ko sva se z Danico tako lepo ujeli. Sama ne govorim dobro slovensko, saj je moj materni jezik italijanščina, zato mi je toliko lažje, da lahko komunicirava v italijanščini,” je zadovoljna. Ko je pred kakšnimi petimi leti obiskala prijateljico v izolskem domu upokojencev, je bila navdušena: “Takoj me je očarala okolica doma. Prav zaljubila sem se v ta park. Bilo je poletje, vse je bilo zeleno ... Rekla sem si: če bom kdaj prišla v dom, hočem biti tukaj!” se zasmeje simpatična gospa. Tedaj je tudi oddala prošnjo za sprejem v dom. “Tako, preventivno,” je pojasnila.

In v začetku letošnjega leta se je iz Kopra res preselila v Izolo. “Veste, težave s srcem so bile čedalje hujše in bala sem se živeti sama. Resda se mora človek navaditi na novo okolje, a niti najmanj ne obžalujem te odločitve. Mamma mia benedetta, če bi bila doma, bi bila ves dan sama. Tako pa sem v družbi. Tukaj sem jaz prav oživela. Doma sem čutila tesnobo, strah me je bilo ... Tukaj pa se počutim varno. Lepo je, da nas v teh predprazničnih dneh toliko obiskujejo, lepo je, da se tudi mladi zavedajo, da se prej ali slej vsi postaramo, in da pridejo ter nam prinesejo malo veselja. In ko povem hčerki, kako sem preživela dan, je tudi ona zadovoljna, ko vidi, da sem jaz zadovoljna,” sklene naša sogovornica.

Za rokav smo pocukali še eno simpatično gospo, Silvo Grdina iz Gračišča, ki se je v izolski dom preselila pred šestimi leti. “Po tem, ko sem prišla iz bolnice, sem se odločila, da je najbolje, da grem v dom upokojencev. Doma ni bilo nobenega ... Zdaj teče že šesto leto, kar sem tukaj, in moram reči, da mi je zelo všeč. Te dni smo risali zvezdice, jih izrezovali, delali smo okraske ... Vsak dan nas zaposlijo, tako da nam čas hitreje mine. Vesela sem, da sem vpeta v to praznično dogajanje. Človek se prav drugače počuti, če je koristen. No, saj nam tudi druge dni v letu ni dolgčas: beremo, rešujemo križanke, se pogovarjamo,” našteva 86-letna gospa, po rodu Vipavka. “Veste, prej ni bilo časa za te reči, je bilo treba delat,” se zasmeji. “Joj, danes je povsem drugače kot v času naše mladosti. Že v teh letih, kar sem tukaj, se je svet zunaj zelo spremenil. Tako hitro se vse dogaja ... Zato je toliko bolj dragoceno, da se tudi mladi spomnijo na nas. Lepo je, ko pridejo na obisk,” je zadovoljna.

Letos imajo kar dve jelki

V Domu starejših občanov Ajdovščina je zaradi temeljite prenove, ki se bo zaključila prihodnje leto, praznično dogajanje nekoliko okrnjeno, a to še zdaleč ne pomeni, da se nič ne dogaja. V praznični mesec so vstopili z melodijo harmonikarja Jerneja, kot vsako leto jih je obiskal Miklavž, razveselili so se druženja z ljudskimi godci iz Vipave, nasmeške na obrazih so jim narisali tudi ajdovski motoristi z božičnimi kapami, ob obisku gospodinj iz Vrhpolja, ki so pekle štravbe, pa so se vsem cedile sline.

V delavnicah so izdelovali adventne venčke, za okrasitev doma pa je tudi letos poskrbelo osebje iz delovne terapije, ki je izbralo rdeče-zlato kombinacijo. V božičnem času stanovalce tradicionalno obdari tudi Karitas in v domu poskrbijo, da vsak od 151 stanovalcev prejme voščilnico osebja in skromno pozornost. Letošnja novost sta dve jelki, ena velika v vhodni avli, druga pa v novem večnamenskem prostoru, ob jaslicah. Te so sploh nekaj posebnega, saj so zelo velike in zahtevajo dvodnevne priprave, vsako leto pa si jih ogledajo tudi otroci iz ajdovskega vrtca.

Vrhunec v prazničnem mesecu pa je slavnostna večerja. “Ob tej priložnosti se s skromnim darilom in z diplomo zahvalimo stanovalcem, ki so še posebej aktivni,” pravi direktorica doma Tanja Stibilj Slemič. Poleg zaposlenih in stanovalcev so v letošnjem programu sodelovali še Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini ter trio Špas iz Podkraja. “Praznično vzdušje v domu je prav za dušo. Okrašena jelka, jaslice, razne dejavnosti, vse to nam popestri ta mesec. Na slavnostni večerji sem nastopila z glasbeno skupno Žoga bend, v kateri ob glasbeni spremljavi tolčemo po žogah in se res zabavamo,” je povedala stanovalka Silva Žgavec. Tudi stanovalec Štefan Čičigoj, ki v domu pomaga pri številnih prostočasnih aktivnostih, je nad dogajanjem ob koncu leta navdušen. “Stanovalci pomagamo pri organizaciji in pripravi, za prireditve pa se tudi svečano oblečemo,” nam je zaupal.

Čas tudi za spomine

Tudi stanovalci Doma upokojencev Idrija so ta mesec krepko zavihali rokave, izdelali raznovrstno pisano okrasje, voščilnice in v domačno praznično vzdušje odeli vse prostore - od dnevih, prek hodnikov do sob. Pred praznovanjem, ki ga bosta spremljala pesem in glasba, jih čaka le še postavitev okrasnega drevesa pred domsko stavbo. “Sodelovala sem pri izdelovanju okraskov, a raje barvam in klekljam. Najraje pa berem. Ker sem bolj samotarski tip, bom novo leto dočakala ob knjigi. Pogosto berem vse dneve in veliko noči. Prinesite mi prosim kakšno od Miška Kranjca,” se je Angelca Peljhan obrnila k delovni terapevtki Emi Brelih.

Prav njena delavnica je bila minule dni velika ustvarjalnica. Varovanci doma so iz izkušenj izbrskali vsemogoče veščine in presenečali. Vinko Mrak je spletel vrsto lepih okrasnih košar. Tako, kot je to počel doma na Vojskem. “Dekleta” so se izkazala z voščilnicami in okrasjem, zlasti z lampijončki. V rdeči barvi, saj so, kot so dejala, prihajajoči prazniki dnevi ljubezni, srčno dobrih želja. Tudi, spominov in sanj. “Vključili smo vse. Tiste, ki ne morejo več delati, vsaj v pogovor o pomenu in tradiciji praznovanja. Prijazne besede v teh dneh štejejo še več, kot sicer. Ker nam je veliko do tega, da bi vsi začutili praznično vzdušje, smo skupaj pekli potice in druge dobrote. Vsem smo namenili koledarje, pa tudi dedek Mraz ne bo manjkal,” je povedala Brelihova. Po obvezni tomboli bodo božič in novo rojstvo dočakali po pevskem koncertu. “Jaz se bom lepo uredila in z veseljem pričakala veliki večer,” je zagotovila Idrijčanka Rezi Nanut. ”V novo leto pa bomo morda odplesali,” je dodala vitalna devetdesetletnica Mici Lapajne. “Ne, ne. To je za nami, to so spomini. Novo nam le dodaja leto in tega se pravzaprav ne veselim. Le zdravja vsem želim,” se je kar takoj popravila.

Praznično je vse tja do dneva žena

Decembra je nadvse živahno tudi v Domu upokojencev Podbrdo s tremi domovi v Tolminu, Podbrdu in na Petrovem Brdu. “Na obisk prihajajo upokojenci iz vsega Posočja. Radi nam zapojejo zbori, zaplešejo folklorne skupine, naše varovance še najbolj razveselijo najmlajši, pa šolarji s študenti vred,” pravi direktorica Ines Krajnik. Opazili so, da obilica dogajanja postaja za ostarele že kar prenaporna. Zato so se že v preteklosti odločili, da bodo dogodke bolj porazdelili. “Poskušamo jih raztegniti na svete tri kralje in vse do osmega marca,” pravi Krajnikova. Že v začetku decembra je po vseh domovih zaokrožil Miklavž. V Tolminu so se pred njegovim prihodom v domski kapeli zbrali pri sveti maši, nato pa so se vsi skupaj v jedilnici ob sladkih dobrotah in sadju poveselili ob predstavi najmlajših. Ko so jih obiskali člani Kluba tolminskih študentov, so skupaj ustvarjali novoletne in božične voščilnice, barvali mandarine, igrali družabne igre in ob zvokih harmonike celo zaplesali. V tolminsko enoto so skupaj s kobariškim županom Robertom Kavčičem tudi letos prišli kobariški upokojenci. V Kobaridu upajo, da bodo sčasoma uredili svoj manjši dom za ostarele. V teh dneh pa se veselijo Božička.

Zaradi virusov so morali omejiti obiske

V novogoriškem domu upokojencev so morali za razliko od preteklih let, ko so imeli v prazničnem času veliko obiskov, zaradi virusnih obolenj v letošnjem decembru omejiti obisk. “Prvič se nam je zgodilo, da so ljudje že v decembru zbolevali za virozami, zato smo morali obiske šolarjev in otrok iz vrtcev odpovedati oziroma smo jih preložili v januar,” je povedala delovna terapevtka Mojca Jejčič, a dodala, da jim je kljub temu uspelo organizirati tradicionalno silvestrovanje. Tako kot v preteklih letih so ga pripravili že nekaj dni pred zadnjim dnem v letu, in sicer v četrtek popoldne.

Veselo vzdušje v jedilnici so stanovalcem doma pomagali ustvarjati harmonikarji iz biotehniške šole v Šempetru pri Gorici, zapele so jim kmečke žene Žbrinca s Krasa, nastopil pa je tudi “hišni” Žoga band, sestavljen iz stanovalcev, ki s kuhalnicami igrajo na velike vadbene žoge. Silvestrovanje je dodatno popestril še Božiček, ki je obiskal stanovalce in jim voščil, dan kasneje pa je obiskal tudi stanovalce doma po sobah. “Tradicionalno silvestrovanje že pred božičem pri nas pripravljamo zato, ker gredo nekateri stanovalci za praznike tudi domov, k svojcem. Seveda imamo do konca leta še nekaj dogodkov. Prihodnji teden bomo imeli, na primer, novoletno tombolo, zadnji dan kuhano vino v avli doma,” je še pojasnila terapevtka. Stanovalci so v tem prazničnem času poskrbeli tudi za lepo praznično okrasitev doma. “V moji mladosti je bilo v teh prazničnih dneh bolj skromno kot danes, a smo vseeno praznovali. Danes imamo izobilje vsega,” je povedala 90-letna Silvana Komel in dodala, da so zaposleni v domu zelo aktivni, pridni in lepo skrbijo za stanovalce.

PETRA VIDRIH, ALENKA OŽBOT, SAŠA DRAGOŠ, NEVA BLAZETIČ, NACE NOVAK

---