Nadaljevanke tudi letos na pohodu

Tudi v letu 2016 se nadaljuje pohod televizijskih nadaljevank, ki po drznosti obravnavanih tem in izvedbi ponovno prekašajo celovečerno filmsko produkcijo.

Stranger Things
Stranger Things 

Pred časom je filmski kritik in programski direktor Liffa Simon Popek predstavil zanimivo tezo, zakaj je temu tako. “V času, ko Hollywood ne proizvaja več resnejših vsebin in ko celo veliki avtorji, kot sta Spielberg in Eastwood, težko pridejo do financiranja, dominantni princip komercialnega filma pa je postal bodisi film po stripovskem junaku bodisi film o superherojih, je publika, ki je ljubiteljica resnejšega ameriškega mainstream filma, ostala brez vsebin. Gre za gledalca, ki še vedno zahteva pregledno narativno strukturo, je pa dovzeten za kakovosten film. Z mankom takih filmov se je začel vzpon televizijskih serij, ki so pritegnile k sodelovanju čislane režiserje in igralske zvezdnike,” je dejal v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo.

A izbrskali smo vseeno nekaj izstopajočih letošnjih filmov in opozorili na slovenski nizkoproračunski fenomen Pr'Hostar. Med Slovenci velja sicer omeniti še Houston, imamo problemŽige Virca, ki mu - poleg obvladovanja filmskih veščin - gre zelo dobro od rok tudi provociranje. Spomnimo se samo na njegov kratki film Trst je naš, ki je razburkal italijansko javnost še preden je ugledal soj platen, s celovečercem mu je uspelo še več - razburkal je svetovno javnost.

TELEVIZIJSKE NADALJEVANKE

Ljubezensko pismo 80. letom

V poletnem času televizijski in drugi ponudniki videovsebin ljubitelje televizijskih serij ne pustijo na cedilu, saj vsako poletje sredi počitniškega mrtvila lansirajo kar nekaj izvrstnih izdelkov. To poletje je bilo največ črnila prelitega zaradi serije Stranger Things, s katero je Netflix ponovno zadel v polno in potešil nostalgične ljubitelje žanrskega filma 80. let. Če zapišemo, da je osemdelna serija Stranger Things ljubezensko pismo popkulturi 80. let, predvsem ameriški grozljivki iz tega obdobja, v popolnosti zaobjamemo njeno bistvo. Avtorja serije, brata Duffer (letnik 1984) namreč aluzije in reference na kultne filme in literaturo nizata kot po tekočem traku, a nikjer ne preveč vsiljivo ali na prvo žogo. Stranger Things je tako nadaljevanka, v kateri bodo filmski sladokusci prepoznali ključne filmske vplive Stevena Spielberga, Johna Carpenterja in nenazadnje tudi Davida Lyncha. Iz sveta literature pa je ključna referenca mojster grozljivk Stephen King, predvsem pa njegovo delo Ostani z menoj.

Ateist, egomanijak ali diktator?

Oskarjevec Paolo Sorrentino je še eden od mnogih režiserskih prvokategornikov, ki so se podali v svet televizijskih serij. Z Mladim papežem se je Sorrentino vrnil na območje njegovega najuspešnejšega filma Neskončne lepote, še posebej v tiste dele, kjer je porogljivo orisoval vatikanski kler. Jude Law kot novopečeni, komaj 46 let star papež Lenny Bellardo oziroma Pij XIII., je v prvih nekaj dneh svojega pontifikata pretresel Vatikan. Največ preglavic pa bo Sorrentinov izmišljeni papež povzročil gledalcu, ki se bo neprestano ubadal z vprašanjem, kdo zaboga je ta papež? Ali je ateist ali egomanijak, ki sebe primerja z Bogom in meni, da lahko ustvarja čudeže? Ali pa je zgolj diktator, ki uživa v oblasti? Mladega papeža so najprej predvajali na italijanski TV-mreži Sky Atlantic, kjer je beležil rekorde gledanosti. V Sloveniji je Mladi papež na ogled na HBO. Sorrentino se že pripravlja na snemanje druge sezone, vmes pa se je žal odpovedal snemanju filma o “mogočnežu” Silviju Berlusconiju.

Mali človek in roka pravice

Na HBO so se posvetili ameriškemu rimejku uspešne BBC-jeve televizijske mini serije Criminal Justice, ki govori o britanskem pravosodnem sistemu skozi prizmo malega človeka, ki se ni še nikoli srečal z roko pravice, še manj pa z obtožbo okrutnega umora mlade ženske. Na HBO so k sodelovanju povabili čislanega scenarista, režiserja in producenta Stevena Zailliana (sodeloval pri pisanju scenarija za Schindlerjev seznam), ter pisatelja in scenarista Richarda Pricea, ki ima za seboj prav tako bogato kariero. Na področju literature pa se je predvsem izmojstril v zelo realističnem popisovanju urbanega življa v Združenih državah Amerike, kar je tudi eden od največjih adutov HBO-eve Usodne noči. Vloga obtoženega za umor je pripadla dokaj neznanemu igralcu Rizu Ahmedu, ki pa je nase opozoril v filmu Nightcrawler, kjer je blestel ob boku mrhovinarskega novinarja Jakea Gyllenhaala, v Usodni noči pa njegovo vlogo odlično in večplastno oddela. V vlogi odvetnika se je izkazal tudi John Turturro.

FILM

Prihod - pozkusni zajček

Najbolj pričakovani znanstvenofantastični film leta 2016 je bil PrihodDenisa Villeneuva, ki je bil za ljubitelje tega žanra pravzaprav “poizkusni zajček”. Prav Villeneuve se je namreč lotil nadaljevanja kultne znanstvenofantastične mojstrovine Iztrebljevalec, ki bo prihodnje leto začel svojo pot po kinematografih. Villeneuva smo sicer na teh straneh okrcali, ker se je v Prihodu preveč spogledoval z melanholično režijo Terrenca Malicka in je filmu vdahnil premalo lastnega avtorskega pečata, a Prihod je vendarle svetlobna leta daleč od povprečnih hollywoodskih vesoljskih akcionad. Njegova vizija znanstvene-fantastike se izogiba akcijskim spektaklom in pretirani rabi vizualnih učinkov. Veliko raje se osredotoča na psihološko dimenzijo posameznika ob trku z novim svetom in je tako bližje umetniški tradiciji znanstvenofantastičnega filma. Najmočnejši adut je glavna igralka Amy Adams, ki v svoji karieri skorajda ne pozna spodrsljajev in v zadnjih letih niza kopico odličnih vlog (letos je zelo izstopala tudi v Nočnih pticahToma Forda).

Tri ure smeha

Tragikomedija Toni Erdmann nemške režiserke Maren Ade je najprej postala festivalska senzacija, kjer se je tudi najbolj zadržano občinstvo, denimo, na ljubljanskem Liffu, skorajda tri ure neprestano krohotalo. Z distribucijo po svetovnih kinematografih (tudi slovenskih, ki so vključeni v slovensko Art kino mrežo) pa njegov fenomen ne pojenja, salve smeha pa prav tako ne. Zgodba gre takole. Winfried (Peter Simonischek), postarani učitelj klavirja, ki s čudaškimi šalami rad spravlja okolico v zadrego, se nenadoma odloči, da bo z obiskom presenetil hčerko (Sandra Hüller). To se izkaže za zelo nerodno potezo, saj je Ines resna in ambiciozna poslovna ženska, ki se kot korporativna strateginja ravno ukvarja s pomembnim projektom v Bukarešti, njen oče pa vse postavi na glavo. Toni Erdmann, ki se je zavihtel na številne lestvice najboljših filmov leta 2016, je neznansko smešna in hkrati globoko ganljiva pripoved o družinskih vezeh, o vlogah, ki jih v življenju igramo, ter o tem, da nikoli ne smemo izgubiti smisla za humor.

Posebna omemba: Pr'Hostar

Goran Hrvaćanin in Mario Čulibrk sta začela s karikiranim, prostaškim, stereotipnim balkanskim humorjem, s katerim sta ironično obravnavala sebe - gorenjske čefurje. Predvsem skeči iz serije Car in Carice so postali youtube senzacije. Pred štirimi leti se je zelo duhovita druščina še razširila in se preusmerila v karikiranje gorenjskih stereotipov. In nastala je spletna serija Pr'Hostar, ki je na youtubu prav tako požela na tisoče ogledov. Pred kratkim je kulminirala v celovečercu, ki je postal najbolj gledan slovenski film leta 2016, uvrstil pa se je tudi na tretje mesto najbolj gledanih slovenskih filmov vseh časov. A četudi so fantje slovenske internetne zvezde, so svoj prvi celovečerec morali posneti z lastnimi sredstvi, s komaj nekaj tisočaki. Pr'Hostar ima vse, česar tipična slovenska komedija nima: pretenciozne zgodbe, dober tempo, izdelane like in predvsem igralce, naturščike, ki na platnu delujejo zelo pristno. Ker pa imamo pred seboj neodvisno produkcijo, gredo avtorji lahko v svojem humorju do konca. In pri tem so neizprosni.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano