Kako so čebelarili pred stoletjem
“Res je vredno take knjige izdajati tudi, ker so spomenik nekomu. A ne le zato. V tej je namreč ogromno podatkov, seveda o čebelarstvu, vendar hkrati o prevozih, vremenu, cenah, ki kažejo na inflacijo med vojno, ... In to za obdobje 45 let!”
Ponatis čebelarjevega dnevnika prinaša vpogled ne samo v
skrivnosti čebelarjenja, temveč tudi v duha tistega časa.
KOMEN
> S temi besedami je pomen knjige Janko Vodopivec - Čebelarski zapiski, ki jo je ob podpori Občin Ajdovščina in Sežana izdal Goriški muzej, na predstavitvi v Komnu strnil njen urednik Borut Koloini.
Gre za komentirani ponatis nekakšnega dnevnika nekdanjega nadučitelja v Kamnjah, Branici, Kojskem in Plaveh Janka Vodopivca, tudi bratranca skladatelja Vinka Vodopivca, ki ga je vestno vodil od izteka 19. stoletja do smrti leta 1937. Ta pove marsikaj o tem obdobju.
Čebelarjenje zaseda v zapiskih osrednje mesto, navsezadnje sodi Vodopivec med pionirje pridelave medu pri nas. Tako ga je tudi v Komnu opredelil mojster te obrti Jožef Švagelj in zbranim opisal njegovo delo, ki obsega tudi snovanje nove oblike panja, vpeljavo vožnje čebel na pašo, rejo njihovih družin in še kaj. S tem pa je Vodopivec po besedah Koloinija tako kot drugi kolegi, maturanti slovenskega učiteljišča v Kopru, hkrati segal na področje gospodarstva in skušal rojakom pomagati iz revščine. “Vsi ti učitelji se niso zadovoljili, da so ljudi naučili brati in pisati, ampak jih je skrbel razvoj pokrajine, podeželja,” je poudaril urednik publikacije, ki v spremni besedi dodaja, da so zavedni možje pospeševali tudi sadjarstvo in vinogradništvo, ustanavljali društva ter tudi po italijanski zasedbi Primorske ostali zavezani svojemu narodu.
Ko pa je Vodopivec skrbno beležil vse o čebelarjenju, prvenstveno zase, da ne bi pri tem ponavljal napak, je to pospremil z mnogo drugimi podatki. V zvezek, ki ga je imel za ta namen, je zapisoval podatke o vremenu, pa imena krajev, cene prevozov in medu. Opisoval je tudi svoje doživljale, čas in ljudi ter pri tem znal biti duhovit, je v Komnu dejal gledališki igralec in čebelarjev vnuk Milan Vodopivec.
Od zdaj je vse to na voljo na 380 straneh knjige (naročiti jo je mogoče pri muzeju), izdane v 500 izvodih, katere glavnino predstavlja dobesedno preslikava izvirnika, zelo čitljivo popisanega zvezka očeta čebel, kot je avtorja imenoval Švagelj. Listi namenoma delujejo povoščeni in porumeneli, ker taki sčasoma postanejo v zvezku. In kdo ve, koliko podobnih, ki bi zaslužili oživitev v enaki obliki, še tiči na kaščah slovenskih domačij, je bilo slišati na predstavitvi.
AMBROŽ SARDOČ