Zgodbe o pogumu in humanosti

Zgodbe treh ulic v Divači imajo zanimivo stičišče - vse so povezane s primorskim pogumom in bojem proti fašizmu. Na četrtkovem pogovornem večeru pa so še posebej poudarili vlogo in pomen partizanske bolnišnice Zalesje. Občina Ilirska Bistrica bi rada bolnišnico rekonstruirala.

DIVAČA > Stojan Lipolt je za izhodišče zadnjega pogovora v sklopu pogovornih večerov Divača mesto nad Reko povezal zgodbe treh ulic v Divači: Ulice Istrskega odreda, Ulice Prekomorskih brigad in Ulice Albina Dujca. Brez fašističnega nasilja ne bi bilo Albina Dujca, ki je bil obsojen na smrt, in drugih, ki so se uprli. Če ne bi bilo upora, se slovenski fantje po kapitulaciji Italije mogoče ne bi borili naprej. Če ne bi bilo vojne, ne bi bilo ranjencev in partizanske bolnišnice ne bi bile potrebne. Toda zgodba o partizanski bolnišnici v Zalesju ni le zgodba o ranjencih in trpljenju, je tudi zgodba o humanosti in pogumu.

Ko fanta ujame vojna vihra

O dogodkih navadnega vojaka in takrat še fanta je spregovoril Izidor Čebron. Zdaj 92-letni borec 1. Prekomorske brigade je bil udeleženec desanta na Drvar, sodeloval je pri osvobajanju Beograda in se boril na sremski fronti. Prihaja iz Preserij nad Branikom, že kot izredno mlad pa je šel služit v Povir. Tam so ga vzeli za svojega in še danes, čeprav že dolga leta živi v Vrtovinu, ga Povirci poznajo kot “Doreta Mihelovga.”

Njegova vloga v svetovni zgodovini se je začela 8. marca leta 1943, ko so v Povir prišli fašisti in odpeljali mlade fante. Zgodba, Izidor Čebron jo je poslušalcem v Divači pripovedoval brez predaha in z vsemi podrobnostmi, je polna težkih doživetij in spominov iz dolge vojaške poti. “Na koncu so se mnogi delali heroje. Jaz pa pravim, bili smo le fantje in velikokrat prestrašeni,” je prepričan Čebron. Konec vojne je pričakal v Zgornji Kungoti, torej v Sloveniji, a še vedno daleč od domačih krajev.

Vojni kirurg na Primorskem

Medtem ko so se prekomorci za vrnitev v domovino borili zunaj slovenskih meja, so domačinom na pomoč priskočili tujci. Eden takih je bil dr. Magomed Gadžijev - Mišo. Legendarni kirurg je ustanovil partizansko bolnišnico Zalesje, ki je delovala pod okriljem Istrskega odreda na skrivni lokaciji v bližini vasi Ostrožno Brdo. V enem letu, kolikor je bolnišnica delovala, so zdravili več kot 200 ranjencev.

“Že njegov ded je bil prvi kirurg ruskega polka v času carske Rusije v 19. stoletju. Tradicija zdravništva je v družini torej obstajala že prej,” pojasni dr. Eldar Gadžijev, sin Magomeda Gadžijeva, tudi sam upokojeni kirurg in profesor. Magomeda Gadžijeva so Nemci ujeli pri Kišinjevu. “Menili so, da je Jud, saj je na območju Kavkaza, od koder je prihajal, živelo veliko Judov. Bil je skoraj obsojen na smrt, a jim je dokazal, da ni Jud, ko je zrecitiral nekaj sur iz Korana,” je povedal sin. Družina Gadžijev prihaja iz Dagestana, avtonomne republike v Ruski federaciji. O obdobju po očetovem zajetju ne ve veliko, znano pa je, da je iz Senožeč pobegnil in prišel v Brkine.

Disciplina in humanost za pomoč partizanom

Dr. Magomed Gadžijev v partizansko bolnišnico Zalesje ni prišel le delat, ampak je zanjo poiskal mesto in jo v celoti zasnoval.

Odlikovala ga je stroga disciplina in humanost. “Ena od bolnic je zapisala, da je zdravil tudi z besedo, ker velikokrat ni bilo dovolj zdravil. Njegova ideja je bila, da mora biti hrana dobra in močna. Zahvaljujoč ljudem iz okolice so imeli bolniki dobro hrano. Imel je najboljše rezultate zdravljenja med vsemi partizanskimi bolnišnicami. Smrtnost pod tremi odstotki je v takih pogojih mogoča le ob res visokem strokovnem delu,” pripoveduje sin Eldar Gadžijev, ki se je divaškega večera udeležil skupaj z nečakinjo Dzhamilyat Abdulkhalikovo, vnukinjo ustanovitelja bolnišnice. A spomin nanj se je v Brkinih ohranil zaradi humanosti, je danes prepričan njegov sin.

Bolnišnico bodo rekonstruirali

Danes od treh barak bolnišnice Zalesje ni ostalo veliko. Da je tu nekoč stala ustanova, ki je reševala življenje, spominja le skromno obeležje in nekaj tabel, ki kažejo, kje so bile posamezne barake.

Na Ostrožnem Brdu hranijo zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v bolnišnici, med njimi tudi haljo in torbo doktorja Miše. Občina Ilirska Bistrica pa namerava bolnišnico rekonstruirati, je povedala Mateja Kakež, kustosinja Pokrajinskega muzeja Koper, enota Ilirska Bistrica: “Občina želi narediti rekonstrukcijo treh objektov: barake za ranjence, kuhinje in operacijske barake.”

petrpetrPETRA MEZINEC

---