Drugi tir: s sodelovanjem ga lahko izboljšajo

Predstavnika ministrstva za infrastrukturo in Sveta za civilni nadzor projekta drugi tir sta - kot je to želela koalicija - včeraj prvič sedla za skupno mizo. Pogovor je bil bolj tehnične narave. Kot je povedal državni sekretar Jure Leben, sta se z Jožetom P. Damijanom dogovorila, kako bodo sodelovali, da bodo projekt izboljšali.

LJUBLJANA > Jure Leben je na vprašanje, na katerih točkah bi lahko v sodelovanju s civilno iniciativo izboljšali vladni projekt, pojasnil, da so se pogovarjali o tem, da bi ga izboljšali “v točkah nadzora, v točkah tehnične izvedbe in same oblike projekta.” Več z javnostjo ni bil pripravljen deliti, saj se morajo zdaj srečati strokovni sodelavci ministrstva in civilne iniciative, pregledati vsebino in nato skupaj predstaviti rešitve. Strokovnjaki obeh strani se bodo morda sešli že v četrtek.

Širši družbeni konsenz je nujen

Po sestanku z Lebenom je prostore ministrstva dokaj zadovoljen zapuščal tudi Jože P. Damijan, ki je Lebenu predstavil pet prioritet, za katere se zavzemajo v civilni iniciativi. Damijan in njegovi somišljeniki se zavzemajo za znižanje cene projekta drugi tir, za gradnjo dvotirne proge, znebiti se želijo družbe 2TDK kot investitorja, opozarjajo na nejasno vlogo Madžarske in ostalih zalednih držav ter se zavzemajo za demokratični nadzor nad gradnjo drugega tira.

Damijan je sestanek opisal kot konstruktiven, poudaril pa, da se z Lebenom nista pogovarjala o vsebini, pač pa o tem, kako bo v bodoče potekalo njihovo sodelovanje. Na skrbi, da bo vlada po potrditvi svojega zakona v državnem zboru pozabila na potrebo po dialogu, je Damijan odgovoril: “V tej situaciji si težko predstavljam, da bi vlada lahko šla naprej v izvedbo tako velikega projekta brez širšega družbenega konsenza.”

Avtoprevozniki: bomo mi plačevali tir za konkurenco?

Vladnemu zakonu o drugem tiru nasprotujeta tudi Gospodarska zbornica (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Sekciji za promet v obeh zbornicah sta si enotni, da bi tako višje cestnine za tovorna vozila kot taksa za pretovor v koprskem tovornem pristanišču škodili avtoprevoznikom. Pribitek k cestnini, kot ga predvideva vladni zakon, bi cestnino za tovornjake podražil za šest do sedem odstotkov, so izračunali v zbornicah.

Cestnina se je za tovorna vozila znatno podražila že v začetku letošnjega leta, ponovno naj bi se podražila ob uvedbi elektronskega cestninjenja v začetku leta 2018, če bi se podražila še zaradi druga tira, pa bi bilo to za avtoprevoznike kaplja čez rob. “V enem letu bomo doživeli kar tri podražitve, kar bo moralo avtoprevozništvo prenesti na naročnike prevoza in gospodarstvo,” je o tem, da avtoprevozniki ne bodo vzdržali tega bremena, povedal Robert Sever iz Združenja za promet GZS.

Milan Slokar, ki pri GZS vodi sekcijo za prevoz blaga v cestnem prometu, poudarja, da se drugi tir gradi izključno zaradi Luke Koper, zato naj država kot lastnica Luke v dogovoru z Luko izpelje investicijo na način, da ne bo obremenjevala drugih. “S to podražitvijo silijo nas, cestne prevoznike, da financiramo nam konkurenčno branžo. Mi od železnice nimamo nič,” je Slokar včeraj nasprotoval višanju cestnin. “Mi bi bili zadovoljni, če bi Dars naredil tretji pas od Ljubljane do Vrhnike, podrl cestninske postaje, ali pa dal denar DRSC za popravilo lokalnih cest,” je dodal.

V zbornicah opozarjajo, da bo na avtoprevoznike, ki prevažajo blago iz Luke, posredno vplivala tudi taksa za pretovor v Luki Koper. Gre za strošek, ki bo podražil celotno verigo blaga, ki prihaja iz Luke Koper.

JANA KREBELJ

---