“In to je tisti 'drive', ki nas pelje naprej”

S to povedjo in besedno igro hkrati je Ana Kahuna iz Zavoda Sopotniki na srečanju v Mladinskem centru Podlaga opisala pomemben dejavnik za uresničitev poslovne ali družbene zamisli: zagon. Vendar pa to ni dovolj.

SEŽANA > To so poudarili gostje tematskega srečanja v sežanski Podlagi v okviru projekta Junaki zaposlovanja. Spregovorili so o iskanju dela, novih poklicih, izkoriščevalskih oblikah dela in o prihodnosti zaposlovanja.

Težko je prodreti na trg

“Ne vem, če bi s tem, kar sva uspela prodati, plačala zgolj račune za elektriko,” je bil v šali nazoren Matej Kolavčič, ki je skupaj z Ajdo Miška ustanovil Mellow Moose Station ter staremu pohištvu daje novo preobleko. Ajda je med drugim dodala, da “imava srečo, imava na primer na voljo delavnico, ker če bi jo morala najeti ...”

Podobno je direktor Zavoda Sopotniki Marko Zevnik, ki z ekipo prostovoljcev nudi brezplačne prevoze starejšim s Krasa, povedal, da ima službo kot programer in če ne bi že imel denarja, zavoda najbrž ne bi bilo.

Še ena težava, na katero so opozorili, je, da so dejavnost težko pravno-formalno uokvirili. Zlasti pri Sopotnikih je to veljalo tudi zato, ker so organizirani na povsem nov način: čeprav je Zevnik sprva razmišljal o uvedbi plačljivih prevozov, bi bili ti za starejše predragi, zato jih je zasnoval na prostovoljstvu in donacijah. Tako je tudi bolje, je poudarila njegova sodelavka Anu Kahuna, saj je storitev namenjena tudi druženju med menjujočimi se prostovoljci šoferji in starejšimi ter vključevanju slednjih v družbo, ne le golemu nudenju prevoza.

To pa je že prednost, dobra stran medalje. Ker se tako pri kraških prevoznikih kot tudi pri podjetju Mellow Moose pojavljajo še nepoznana dela oziroma predrugačena dosedanja. Oboje je v sozvočju s temo srečanja v Podlagi, ki je očrtalo, kaj je mogoče pričakovati na trgu dela.

Poklic ne bo tudi usoda

Sabina Žnidaršič - Žagar z ljubljanske univerze je namreč predstavila bodočo sliko tega trga: diploma naj bi bila samoumevna, zaposlitve za nedoločen čas naj bi postale še redkejše, izkušnje se ne bi več merile z delovno dobo, avtomatizacija naj bi požrla številne poklice, tudi intelektualne, in podobno.

“Vaš poklic ne bo vaša usoda,” je ponazorila, da si bodo ljudje redkeje kruh služili s tistim, za kar so se šolali. Med takšne že spadajo našteti gostje, saj so po izobrazbi vse prej kot sopotniki oziroma “re-kreatorji”, a tudi poslušalci so povedali, da zanje velja podobno.

Kar še druži Mateja, Ajdo, Marka in Anu in je dobra popotnica za preživetje v svetu, kakršnega je opisala Žnidarčičeva, pa je, da so se lotili nečesa, kar radi počno in v kar verjamejo. Sopotniki recimo rešujejo socialni problem, je dejala Kahuna: “In to je tisti 'drive', ki nas pelje naprej.”

AMBROŽ SARDOČ

---