Pravilna nega drevesu podaljša življenje

V Sloveniji bo morda že kmalu možno dobiti poklicno kvalifikacijo tudi za negovalca dreves v mestih. Pobudo so dali v postojnski gozdarski in lesarski šoli, kjer bi radi zvišali kakovost teh storitev pri nas, saj niso redki primeri, ko drevesom celo škodujejo. Z istim namenom bo šola gostila prvo državno prvenstvo te stroke.

POSTOJNA >Kot ugotavljajo v Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, je pri nas področje arboristike, torej nege dreves v urbanem okolju, neustrezno urejeno: “Tudi to je razlog, da so mnoga drevesa, ki se jih desetletja ni vzdrževalo, v slabem stanju in je veliko dela opravljenega nestrokovno.” Zato bodo, kot pravi učitelj gozdarstva in arboristAndrej Čeč, poskušali “urediti trg teh storitev.” To bi koristilo ne samo izvajalcem in naročnikom, temveč predvsem mestnim drevesom in namenu, kateremu služijo.

Negovalec dreves s potrdilom

V ustanovi so letos skupaj z Arboretumom Volčji Potok in za to področje specializiranim podjetjem Tisa oblikovali pobudo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za negovalce dreves na višini, da bi potrjevali, kako urejevalci zelenih površin v mestih obvladajo znanje iz tega poklica. Nekateri pri nas si s tem že služijo kruh in po državi se več podjetij ukvarja zgolj z nego dreves. Na Primorskem pa je drugače, povečini je služba zaupana komunalnim podjetjem. Predlog je zdaj v postopku in če bo potrjen, bodo izpite za pridobitev tega certifikata opravljali tudi v Postojni.

Postojnska šola bo junija pripravila državno prvenstvo, na katerem se bodo pomerili poklicni “obrezovalci” mestnih dreves. Merili se bodo v hitrostnem plezanju na 22 metrov visoko drevo s pomočjo oprimkov in vej, v hitrostnem plezanju po vrvi 13 metrov od tal, reševanju na drogu ter in delu v krošnji, ko bodo morali pokazati določeno znanje standardnega dela negovalca na višini.

Tekmovanje v plezanju na drevo

Hkrati Čeč in njegov kolega Josip Maljevac v postojnski šoli zadnji dve leti vodita arboristični krožek za dijake, ki obsega plezanje na drevesa in njihovo nego na višini, nanje prenašata znanje in veščine, pridobljene v glavnem na usposabljanjih (večinoma gre za tečaje) v tujini. “Hkrati si to želimo uvesti v redni program šolanja kot samostojni izbirni modul,” pravi Čeč. Da bi dejavnost približal širši javnosti, bodo junija pripravili prvo državno tekmovanje v drevesnem plezanju.

Cilj vsega je dvigniti raven nege mestnih dreves pri nas. Kajti če se to opravlja pravilno in strokovno, je možno mogočno rastje, ki čisti zrak in nudi senco, obvarovati pred prezgodnim posekom, mu “podaljšati” življenje tudi za več ducatov let. Za drevesa v naseljih pač veljajo strožje zahteve kot za tista v gozdu. Med drugim mestna drevesa ne smejo postati lomljiva, ker so zaradi tega nevarna za ljudi in okolico. A če niso prav negovana, se po besedah Čeča posledično lahko zgodi skrajni ukrep - posek.

Žaganje terja znanje

Negovanje dreves pomeni predvsem pravilno obrezovanje. To počno arboristi, ki so tudi vešči plezanja v krošnje in po njih, saj za svoje delo velikokrat ne morejo uporabiti vozil z dvižnimi ploščadmi. Kot pritrjuje Čeč, osnove vzgoje in obrezovanja niso dosti drugačne kot pri sadnem drevju. Je pa namen čisto drugačen: “V sadovnjaku je cilj pridelava plodov, v mestu pa želimo drevesu dati obliko ter ga ohraniti stabilnega in zdravega vrsto let.”

Z nepravilnimi rezi se po besedah sogovornika utegne povzročiti škodo: “Drevo lahko napade gniloba in nazadnje ni dovolj trdno, da bi ga bilo še varno pustiti rasti ob ulici, v parku, saj lahko izgubi stabilnost.”

Vedeti je treba tudi, kako redčiti krošnje, da bo skoznje prodrlo dovolj svetlobe do vseh vej, sicer pričnejo odmirati. Nič manj znanja ne zahteva oblikovanje krošenj tako, da ne postanejo moteče za okolico ali krhkejše. Tudi obrezovanje do golega ima svoje zakonitosti, saj ga vse vrste dreves ne prenesejo. “Takšna so recimo v Gregorčičevem drevoredu v Postojni,” je dal primer Čeč.

AMBROŽ SARDOČ

---