Beli nageljni za padle vojake vseh narodnosti

S polaganjem vencev pri italijanski kostnici v Kobaridu, na avstro-ogrskem pokopališču v Modrejcah in v nemški kostnici v Tolminu ter s spominsko slovesnostjo, so se predstavniki vpletenih narodov in številni domačini spominjali žrtev, ki jih je zahtevala soška fronta.

Odpri galerijo

TOLMIN > Ob približevanju stoletnice preboja avstro-ogrske in nemške vojske v poslednji, 12. ofenzivi na soški fronti, ko so italijansko vojsko potisnili vse do Pijave, so slovesnost prvič pripravili pri nemški kostnici. S pomočjo Fundacije Poti miru v Posočju, Tolminskega muzeja in Občine Tolmin jo je izpeljala nemška komisija za vojne grobove v sodelovanju s partnerji iz Avstrije, Madžarske in Slovenije.

Mir so našli sredi gozdička nad Sočo

V čarobno lepi nemški kostnici v mirnem gozdičku nad Sočo ležijo posmrtni ostanki 946 nemških žrtev vojne. Nemških kostnic je malo, tolminska je ena večjih na soški fronti in edina v dolini Soče.

Več kot 2650 avstro-ogrskih, italijanskih in nemških pokopališč je ob koncu vojne v tej regiji skrivalo padle v dvanajstih soških bitkah. “Nepredstavljive izgube z več kot milijonom mrtvih, pogrešanih in ranjenih še danes pričajo o brutalnosti vojne. Okoli 700.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih je bilo na italijanski in približno pol milijona na avstro-ogrski strani in v nemškem Alpskem korpusu,” je zastrašujoče številke nizal predsednik Nemške zveze za oskrbo grobov Volksbund Deutsche Kriegsgräberfürsorge Heinz Fromm. Spomnil je, da se je 12. maja pred sto leti začela deseta soška bitka, med katero je v okolici Tolmina in vse do Jadranskega morja bobnela kanonada italijanskih topov. Toda, tudi po preboju italijanskih čet čez Sočo ni bilo konca. Umreti je moralo še sto tisoč fantov in mož, da so se boji ob Soči končali, je spomnil Fromm. “V imenu partnerjev se slovenski državi zahvaljujem, ker varuje naše umrle ter s tem posreduje opomin za mir, ki izhaja iz teh grobov, tudi prihodnjim generacijam,” je sklenil nagovor.

S človečnostjo proti vojni

“PAX - mir je z velikimi črkami vklesan napis na cerkvici svetega Duha v Javorci. S kandidaturo za Znak evropske dediščine ter Unescovo zaščito nakazuje spoštljiv in pieteten odnos teh krajev do naše skupne tragične zgodovine,” je v pozdravnih besedah omenil tolminski župan Uroš Brežan. Komisar za oskrbo vojaških grobov na madžarskem ministrstvu za obrambo Jozsef Hollo meni, da duha vojne lahko premaga človečnost, medsebojno spoštovanje, razumevanje in ohranjanje vrednot. Veleposlanica Avstrije v Sloveniji Sigrid Berka neomajno verjame, da vsem razlikam navkljub “v Evropski uniji nikoli ne bomo izgubili izpred oči najpomembnejšega, to je mir na naši celini”.

Zbogom orožje

Republika Slovenija se je leta 2012 z ustanovitvijo Nacionalnega odbora za obeleževanje stoletnice prve svetovne vojne dejavno vključila v vseevropsko počastitev. “Zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbudi k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi. Januarja lani smo uspeli z vpisom Poti miru od Alp do Jadrana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine, katere simbolno poslanstvo je sodelovanje in sprava med nekoč sprtimi narodi. Letos julija v Kobaridu prirejamo koncert vojaških orkestrov z naslovom Zbogom orožje,” je povabil svetovalec v kabinetu ministrice za obrambo Samo Bevk.

Po molitvi v različnih jezikih so v nemški kostnici položili vence in bele nageljne na grob neznanega vojaka ob čarobnem odsevu zlatega mozaika z izpisanimi imeni padlih.

NEVA BLAZETČ

---