Mladinska nogometna pravljica v Šempasu

Dean Bovcon iz Oseka se spominja svojega nogometnega obdobja pred tremi desetletji, ko se je z Vodicami iz Šempasa uvrstil v prvo slovensko mladinsko ligo.

Dean Bovcon s sliko ekipe Vodic, ki se je pred skoraj tremi 
desetletji prebila v prvo slovensko mladinsko ligo.  Foto: Aleš Sorta
Dean Bovcon s sliko ekipe Vodic, ki se je pred skoraj tremi desetletji prebila v prvo slovensko mladinsko ligo.  Foto: Aleš Sorta

OSEK > “Nogomet je bil v moji mladosti nepogrešljiv, rad sem ga igral in tudi spremljal. Iz najstniških let sem si še v času bivše Jugoslavije shranjeval posamezne prispevke oziroma celotne športne časopise in revije. Nagradna igra Primorskih novic me je spodbudila, da sem iz domačega arhiva izbrskal tudi članek, ki je pred skoraj tremi desetletji pospremil uvrstitev šempaskih Vodic v takratno prvo slovensko mladinsko ligo. Približuje se okrogli jubilej, zato sem ob tej priložnosti želel tudi obuditi spomin na preminule soigralce Adrijana Vetriha, Mateja Loverčiča, Mitjo Špacapana in Saša Bratino,” je okoliščine in vsebino svojega pisma opisal Dean Bovcon, ki je bil del uspešne nogometne generacije. V tedanjem moštvu je bila kopica imen, ki jih nogometni zanesenjaki na Goriškem oziroma Primorskem dobro poznajo. Večina jih je tako ali drugače še vedno povezana s športom in nogometom.

Jedro ekipe iz domačega kraja

Jedro zmagovite ekipe iz sezone 1987/88 so pod trenersko taktirko Davida Peršiča tvorili domači fantje iz Šempasa in okoliških vasi. Pod odmevno nogometno kariero se je podpisal Borut Mavrič, ki je bil pred prebojem Samirja Handanovića nekaj časa prvi vratar slovenske reprezentance. Med “zdomci” oziroma dijaki, ki so se v tistem času šolali na Goriškem, so bili tudi aktualni tolminski župan Uroš Brežan, David Kanalec, ki je bil kot igralec in trener nato razpet med Gorico in Tolminom, pa Kozinčan Igor Zobec, ki je v dresu Izole odigral znamenito tekmo pokala UEFE proti Benfici. A največji delež so prispevali lokalni oziroma domači junaki, ki so pritegnili pozornost gledalcev med Novo Gorico in Ajdovščino. Dogajanje na “grivi” v Šempasu pa je že pregovorno zaznamovalo navijaško ozračje.

Konkurenca v območni mladinski ligi, kjer so igrali klubi z zahoda Slovenije, je bila kar močna. “Največ tekmovalnega naboja je bilo seveda v obračunih z novogoriškimi vrstniki, zmage nad Vozili pa posebej sladke. S prvim mestom smo si priigrali napredovanje in se nato v naslednji sezoni kot edini severnoprimorski predstavnik merili v prvi slovenski ligi, kjer smo bili kot novinci prav tako uspešni. V konkurenci nogometašev, ki so bili nato del zlate generacije slovenskega nogometa, smo osvojili osmo mesto in si zagotovili obstanek. Nato je prišlo do menjave rodu oziroma prestopa k članom. Še prej pa smo nekateri šli na služenje vojaškega roka,” je zgodbo o uspehu generacije, rojene na začetku sedemdesetih let, opisal Bovcon, ki je nato krajši čas igral nogomet tudi v članski ekipi Vodic.

V Šempasu zorijo najmlajši nogometaši

V Šempasu zdaj šolajo najmlajše nogometne generacije, iz katerih sta se pozneje uveljavila tudi Andrej Komac in Matija Škarabot. Nogometno dogajanje Bovcon še naprej pozorno spremlja, tudi v našem časniku.

“Oče je bil že v preteklosti naročen na Primorske novice. Po krajši prekinitvi in občasnem kupovanju pa sem se pred sedmimi ali osmimi leti spet odločil, da postanem naročnik. Radi iz prve roke izvemo, kaj se dogaja v naših krajih, najsi bo za šport ali ostala področja,” je povedal naš nagrajenec.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano