Na Paradi ponosa za dostojanstvo vseh

Udeleženci današnje povorke v okviru 17. Parade ponosa, ki se je popoldne vila po ljubljanskih ulicah, so izrazili ostro nasprotovanje diskriminaciji, ki jo čutijo LGBTIQ+ osebe. Na povorki, ki se je je po oceni organizatorjev udeležilo približno 1500 ljudi, so zahtevali dostojanstvo za vse.

LJUBLJANA > Predsednica društva Parada ponosa Simona Muršec je na sklepnem delu povorke opozorila, da letošnja Parada ponosa odstira površje navideznega udobja in družbenih dosežkov. S tem, ko postavlja v ospredje interspolne osebe, zgodovinski spomin na žrtve fašizma, vrstniško nasilje na šolah, homofobne režime in predvsem ignoranco institucij do potreb najšibkejših, prodira v pore družbenega sistema, ki dopušča in uzakonja diskriminacijo, je poudarila.

Parada ponosa je po njenih besedah vsakoletno opozorilo, da živimo v družbi diskriminacije. “A na to ne pristajamo,” je dejala. Parada ponosa je po njenem pojasnilu predvsem priložnost, da skupaj zahtevajo spremembe, enakopravnost in enakovrednost za vse.

Kot je dodala, institucijam v državi sporočajo, da ni opravičila, ker denimo ne uredijo pravnega priznanja spola, ker dopuščajo referendume o človekovih pravicah in ker se sistematično ogroža zdravje transspolnih in interspolnih oseb. S Parado ponosa zahtevajo odgovornost nosilcev družbene in politične moči, je dejala.

Zbrane sta pozdravila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in ljubljanski podžupan Aleš Čerin. “Moramo sprejeti drug drugega,” je pozval Stančič. Ljubljana, ki je vse od leta 2001 pokroviteljica Parade ponosa, je mavrična, pa je zagotovil Čerin.

Parade ponosa se je udeležilo več vidnih predstavnikov političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik DZ Milan Brglez. “Smo družba vseh in moramo biti vključujoča družba,” je dejal. Obžaloval je, da koaliciji še ni uspelo zakonsko urediti položaja istospolnih, kot bi si želeli. “A vsaj neke korake smo naredili,” je dodal.

Letošnji festival Parada ponosa se je sicer začel 9. junija, odstiral pa je nevidno realnost v življenjih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji s poudarkom na interspolnosti.

Prva parada ponosa v Sloveniji v Sloveniji je bila leta 2001, ki so jo organizirali kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da “lokal ni za tako vrsto ljudi”.

Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti.

STA

---