Stari mojster mladostne moči (video)

Danes jih je dopolnil že petinsedemdeset in pod rušo je že pol njegovega najslavnejšega benda, največje glasbene institucije tega sveta. Nekdanji Beatle pa še kar razsaja po odru. Paul McCartney je drugo ime za rokenrol, za pop, za klasiko, za elektronsko eksperimentiranje ... In za uživanje tako na odru kakor v občinstvu.

LIVERPOOL > Res je, 18. junija 1942 v Liverpoolu rojeni Paul McCartney, bi se že zdavnaj lahko upokojil in užival sadove minulega dela. V Guinnessovo knjigo rekordov je vpisan kot komercialno najuspešnejši glasbenik - njegovo premoženje so letos ocenili na 780 milijonov funtov oziroma 891 milijonov evrov, milijonček gor ali dol. In leta 2011 se je poročil s takisto bogato Nancy Shevell iz New Yorka, podpredsednico velikega družinskega transportnega podjetja.

Kaj je lahko boljšega, kot da takšen glasbenik zapoje za rojstni dan;

Paul med štirimi Beatli ni bil le tisti z najbolj pretanjenim ušesom za privlačne melodije, marveč tudi z najbolj razvitim občutkom za posel. Kot vrhunski skladatelj, nič slabši menedžer in garaški ustvarjalec je v najhujših časih držal Beatle skupaj. Tudi po razpadu skupine konec šestdesetih let - h kateremu so pripomogli vsi, četudi se je krivda zgrnila zlasti na njegova pleča - je McCartney uspešno nadaljeval samostojno kariero, zlasti s skupino Wings, ki jo je ustanovil z ženo Lindo.

In izjemno delaven ostaja tudi danes, ko se še zmeraj najbolje počuti za klavirjem ali s kitaro v roki, pa naj bo basovska, električna, akustična ... Aprila lani se je odpravil na svetovno turnejo One on One, ki še kar traja. Aprila letos je nanizal nekaj koncertov v Tokiu, 7. julija pa bo začel turnejo po ZDA, na kateri namerava do 2. oktobra nanizati 21 koncertov, tik zatem pa jim dodati še štiri po Braziliji.

Na koncertu z izvrstnim bendom izstreli skoraj 40 pesmi, tudi neumrljive klasike večnih Beatlov: A Hard Day's Night, Can't Buy Me Love, Love Me Do, The Fool on the Hill, Lady Madonna, Eleanor Rigby, Back in the U.S.S.R., Let It Be, Hey Jude, Yesterday in druge, seveda tudi Birthday, ki jo bodo jutri drugi prepevali njemu.

Na nastopih k sreči ne skopari niti s pesmimi, ki jih je nanizal na samostojni poti, lani pa spet osvežil na za zdaj svoji zadnji izdaji, retrospektivni zbirki Pure McCartney (Concord/Universal), ki je izšla na dveh CD-jih oziroma štirih vinilnih ploščah, v luksuzni izdaji pa na kar štirih CD-jih.

Niz pesmi, po zaslugi katerih bi McCartney upravičeno veljal za enega največjih mojstrov popularne glasbe, pa četudi nikoli ne bi bil član Beatlov, oklepata stari mojstrovini. Objavil ju je na prvem samostojnem albumu McCartney (1970), izdanem že, ko so Beatli šele jemali slovo: prva je vznesena ljubezenska Maybe I'm Amazed, druga pa melanholična miniaturka Junk, ena tistih, ki jih ni mogel uvrstiti na nobeno od plošč Beatlov.

Vmes se zvrsti veliko zelo raznolikih skladb: ostrejše in hitrejše, denimo z Orwellovim antiutopičnim romanom 1984 navdihnjena Nineteen Hundred and Eighty Five iz leta 1973, The World Tonight z odlične plošče Flaming Pie (1997) ali pa najmlajša Save Us z zadnjega studijskega albuma New (2013). Ne manjka kajpada niti stara, že kar programska Silly Love Songs, v kateri se McCartney sprašuje, kaj za vraga naj bi bilo narobe z “butastimi ljubezenskimi pesmimi”, zazveni pa še več mehkejših viž, med njimi tudi kompleksna wingsovska Band on the Run, lep primerek skladateljevega mojstrstva - sestavljena je iz kar treh zelo različnih skladb.

Neutrudni mojster, ki bo konec očitno dočakal bodisi na odru bodisi v studiu, ne miruje - ko ni na turneji, s producentom Gregom Kurstinom pripravlja nov album. Od zadnjega so minila že štiri predolga leta ...

ANDRAŽ GOMBAČ

---