Marelice so letos dobro obrodile

Na Vipavskem so marelice letos dobro obrodile. Nekaj večjih pridelovalcev, ki jih tudi prodajajo, je s kakovostjo in količinami pridelka zadovoljnih. Sadjar Peter Marc s Planine pri Ajdovščini, ki ima največji nasad marelic v državi, je povedal, da je letina trenutno na vrhuncu, marelice pa bodo zorele nekje do sredine julija.

 Foto: Alenka Tratnik
Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA, VIPAVSKA DOLINA>“To sončno vreme z visokimi temperaturami ni najprimernejše za marelice, pripravi jih do nekakšnega prisilnega zorenja,” je povedal Peter Marc. V pričakovanju nekoliko nižjih temperatur in napovedanih padavin pa napoveduje, da bodo poznejše sorte lepo dozorele.

Marc ima trenutno približno 1800 dreves marelic, vsaka med njimi da približno 30 kilogramov sadežev. Vendar sadeži nikoli ne dozorijo čisto na vseh drevesih, poleg tega pa lahko sadna drevesa dokaj hitro zbolijo za različnimi okužbami in boleznimi.

Drobne, a okusne

Letos bolezni na srečo ni bilo, je povedal kmetijski svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Rajko Črv. Letino marelic je ocenil kot dobro: “Edino težavo je v zadnjem času povzročala suša, tako da bodo marelice nekoliko bolj drobne kot običajno, zato pa toliko bolj okusne. V sadovnjakih, ki so jih namakali v tem času, pa so marelice za okoli 30 odstotkov debelejše in bolj sočne.”

V zgornji Vipavski dolini je 25 hektarjev mareličnih nasadov, v katerih bo letos zraslo približno 300 ton marelic.

V Kmetijski zadrugi Vipava se medtem pripravljajo na letošnji odkup breskev, je povedal predsednik zadruge Aleš Kosovel. S Fructalom še niso določili časovnega termina odkupa kot tudi ne odkupnih cen, to naj bi se zgodilo v začetku julija. Takrat bodo predvidoma znane tudi ponujene količine vipavskih breskev, ki bodo na voljo za odkup.

Vsake leto manjše količine

Letina breskev bo v spodnjem delu Vipavske doline nekoliko manjša zaradi spomladanske zmrzali. Na zgornjem delu Vipavske doline pa bo letina dobra. Kljub temu pa so količine breskev vsako leto manjše, ker je tudi sadnih dreves vse manj, saj se sadjarji ne odločajo za pomlajevanje ali nasajanje novih sadovnjakov. Razlogi za take odločitve sadjarjev so predvsem v negotovosti glede odkupa in nizki odkupni ceni.

Sicer pa so že začeli z obiranjem prvih, zgodnjih sort breskev, ki so namenjene izključno za trg in ne predelavo.

STA


Najbolj brano