(P)Ogleda vredni
Režiser: Jian Fan, v dokumentarcu samo sebe igra Yu Xiuhua.
Film: Still Tomorrow (2017). V kitajski vasici je Xiuhua rojena s cerebralno paralizo. Očitno je bila dovolj srečna, da so ji starši, kljub temu da je ženskega spola in z omejenimi sposobnostmi, nudili izobraževanje. In celo uredili revnega moža, da se je preselil k njim (in je bil navsezadnje le kakšnih 20 ali 30 let starejši od nje). Toda Xiuhua je v resnici sposobna skoraj vsakega dela in za sprostitev piše pesmi in blog. Ena od pesmi, ki se lahko prevede kot Prek več kot pol Kitajske grem, da spim s tabo, nenadoma postane neverjetna uspešnica na kitajskem socialnem omrežju wechatu. To in njene druge pesmi opazijo založniki. Xiuhua objavi knjigo in nenadoma postane slavna. In relativno bogata. Zakaj bi torej ostala poročena s tem možem, ki mu zanjo ni mar in s katerim se vidita le enkrat na leto ... ?
Zakaj je vreden ogleda: Za tako “resen” dokumentarec je izredno komunikativen. Toda odpira pravo brezno modernih kitajskih vprašanj. Diskriminacija. Tradicija: nihče ni bolj prestrašen zaradi možnosti ločitve kot Xiuhiujina mama. “McDonaldizacija” izredno senzitivne in senzualne pesnice v TV-šovih in drugje (pesnice, ki se sicer ne pusti upreprostiti in v intervjujih izjavlja stvari kot Nekateri pravijo, da sem kurba. In kaj potem?). Junakinja dokumentarca, jasno, ni lepa. Očitno je na Kitajskem, ki je polna sveže lepih in operiranih obrazov, potreben nekdo omejeno sposoben, da sname vse maske, se (metaforično) sleče pred javnostjo, in pove vse, kar misli - vse najbolj nepolitične, osebne stvari. Najverjetneje počne to ravno zato, ker nima kaj izgubiti. V tem smislu je to izreden dokumentarec, za katerega je le upati, da bo odpiral vrata in utiral pot.
Status v Sloveniji: težko reči. Tudi na Kitajskem tega povsem svežega filma ne vrtijo v rednem sporedu kinematografov - najverjetneje bo ta termin dobil le v največjih mestih. Liffe?
PETER ZUPANC