Ledenodobno najdišče Divje babe bo promovirala ogromna neandertalčeva piščal

Dodana vrednost osrednje cerkljanske prireditve Poletje v Cerknem so bili vodeni izleti v naše najpomembnejše arheološko najdišče Divje babe. Ker njegova obiskanost krepko zaostaja za pomenom, je turistično društvo Reka iz rok cerkljanskih rokodelcev društva DRIKLC dobilo v dar pomočnico za njegovo predstavljanje - veliko repliko najpomembnejše najdbe - neandertalčevo piščal.

Promocijska neandertalčeva piščal je delo rokodelcev 
društva DRIKLC - Marka Obida, Marijana Rejca in Vida 
Prezlja (z leve). Foto: Saša Dragoš
Promocijska neandertalčeva piščal je delo rokodelcev društva DRIKLC - Marka Obida, Marijana Rejca in Vida Prezlja (z leve). Foto: Saša Dragoš

CERKNO, REKA, ŠEBRELJE > Arheomuzika, imenitna razstava Narodnega muzeja, od junija odmevno poustvarja najstarejšo glasbo Evrope in predstavlja neandertalčevo piščal, 60.000 let staro njeno začetnico. Medtem si turistični društvi Šebrelje in Reka, med katerima leži najdišče piščali - jama Divje babe - zaman prizadevata približati rojstni kraj glasbe širšemu krogu ljudi. V osredje zabavne prireditve Poletje v Cerknem so zato postavili vodene oglede najdišča. Turistično društvo Reka pa je rokodelsko društvo DRIKLC razveselilo z ogromno neandertalčevo piščaljo za pomoč pri promociji najdišča.

Pomembne, a skoraj neznane Divje babe

Divje babe so eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. Minuli teden je minilo 22 let, odkar sta dr. Ivan Turk in Janez Dirjejc po dolgoletnih izkopavanjih našla v medvedovo stegnenico izdolbeno piščal. Najstarejše glasbilo na svetu, ki je povsem spremenilo poznavanje neandertalca. Tega, kljub prizadevanjem množic strokovnjakov iz vsega sveta, nobenemu od njih ni uspelo ovreči.

To najdišče, ki z odkritji ognjišč, orodij in kosti preko 60 vrst živali, starih od 35.000 do 116.000 let, pripoveduje o razvoju človeštva, letno obišče nekaj sto ljudi.

“To ni neizkoriščen biser samo za Cerkno, pač pa vso Slovenijo. Odkar delam v LTO sem, žal, ugotovil, da je najdišče v Sloveniji zelo skromno poznano. Naredili bomo vse, da to spremenimo,” je obljubil vodja LTO Laufar Cerkno in organizator Poletja Gregor Novakovič.

Skupaj z občino so si prizadevali mnogi pred njim. Ob najdišču je pod razgledno cerkvijo sv. Ivana v Šebreljah lepo urejen širši arheološki park. A ljudje vanj in na imenitno prireditev Glas piščali, ki jo prireja turistično društvo Reka, ne prihajajo množično. Na Glasu piščali se je zato porodila pobuda za izdelavo velike neandertalčeve piščali za promocijo najdišča.

Letos v prenovo najdišča

Trije vešči rokodelci društva DRIKLC - ob predsedniku Marku Obidu še Vid Prezelj in Marijan Rejc, so zavrteli dleta. “Pobuda se nam je zdela zanimiva. Posekana lipa je zahtevala štiri dni dela in piščal je bila izdelana. Kljub velikosti je natančen posnetek originalne. Iz ostanka lesa pa smo izdolbliše jamskega medveda,” je povedal Prezelj.

Divje babe (člani TD Reka) so se darila razveselile. Okrog njih zbrani Cerkljani tudi. A bilo jih je le za prgišče.

“Mi bomo s promocijo, tudi s prireditvijo Glas piščali, vztrajali. Veliko Piščal nameravamo obesiti nad most, čez katerega z Reke vodi pot v Divje babe. Ker pa je le 15 metrov oddaljen od glavne ceste, se bojim, da nam tega država ne bo dovolila,” je povedal predsednik TD Reka Jože Podobnik.

“Ker želimo ohraniti upravljanje najdišča, ga bomo letos posodobili. Uredili bomo tudi krožno pot iz Reke na šebreljsko planoto in olajšali dostop do najdišča,” je dodal župan Cerknega Jurij Kavčič.

Država pa nič? “Z ustreznim projektom bomo k urejanju in predstavljanju najdišča pritegnili tudi državo,” je bil prepričan Novakovič.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano