Risbe, v katerih žari zaslepljujoča svetloba

Beneški slikar Giambattista Tiepolo (1696-1770) je poslikal številne plemiške palače in cerkve v Benetkah in Vidmu, bil je slikar na dvoru knezoškofa v Würzburgu, od tam pa je odšel v Madrid, kjer je med drugim za španskega kralja Karla III. okrasil Kraljevo palačo. Zanimiv vpogled v njegovo ustvarjanje ponuja razstava 77 risb, ki so do 3. septembra na ogled v Narodni galeriji.

LJUBLJANA > Giambattista Tiepolovelja za enega najbolj karizmatičnih in vplivnih umetnikov 18. stoletja. Je eden najpomembnejših poznobaročnih slikarjev, ki je veliko ustvarjal tudi na področju grafike in risbe, in zmogel tudi na papirju, ne le na obokih in stropih, pričarati razkošje rokokojskih iluzij. Poslikal je številne plemiške palače in mnogo cerkva v severni Italiji, o njegovem mednarodnem ugledu in slovesu pa pričajo dela, ki jih je ustvaril na dvorih v Nemčiji in v Španiji. Umetnostni zgodovinar Luc Menaše (1295-2002) je Tiepola opisal kot umetnika, ki je povezal razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi napredujočega neoklasicizma.

Ljubljanska postavitev gledalcu pokaže raznolikost Tiepolovega risarskega opusa, prav tako pa tudi njegovo neizmerno domišljijo in pronicljivost pri opazovanju vsakdanjega življenja, so zapisali v Narodni galeriji. 77 risb so razdelili na pet tematskih sklopov: ob študijah figur - letečih angelov, antičnih vojščakov, alegoričnih in mitoloških podob - so na ogled še študije natančno določenih človeških tipov - te Tiepolo prikaže prek obrazov, mask in karikatur -, krajinski izrezi, ki delujejo kakor osnutki iz skicirke, pa študije psov ter dekorativni, ornamentalni in fantazijski motivi.

Razstava v Narodni galeriji gledalcem predstavlja izbor iz zbirke Tiepolovih risb, ki jo hranijo v tržaškem Mestnem muzeju Sartorio. Gre za eno najpomembnejših zbirk risb tega beneškega mojstra - v celoti obsega 254 del - , ki jih je leta 1910 mestu Trst zapustil baron Giuseppe Sartorio (1838-1910). “Zgodovina tržaške zbirke je povezana tudi z Ljubljano, kamor so zbirko leta 1916 umaknili pred nevarnostmi prve svetovne vojne in kjer je ostala petindvajset let. Po dolgotrajnih zapletih, ki so bili posledica nove politične ureditve po koncu avstro-ogrske monarhije, so risbe leta 1941 našle pot nazaj v Trst, od koder so prišle,” so ljubljansko poglavje v življenju zbirke predstavili v Narodni galeriji. Novinar časnika DeloVojko Urbančič pa je v svojem članku opozoril na še eno, za slovensko in primorsko javnost zanimivo postajo zbirke, ki pa v katalogu ni omenjena. Baron Sartorio je Tiepolove risbe odkupil leta 1893. Prvi del zbirke mu je prodal kipar Luigi Conti, ki jih je kot nepomembne kupil pri antikvarju Zanolli v Trstu, kjer so se znašle kot del zapuščine grafika Antonija Vivijanija. Ta naj bi Tiepolove risbe za majhen denar kupil v Izoli.

Čeprav je Tiepolo - umetnik, ki so si ga lastili mnogi evropski dvori - enako spretno obvladal fresko in oljno slikarstvo, majhne in velike formate, črto in barvo, svetlobo in senco, se njegova najbolj neposredna misel skriva prav v risbi. “Risbe nam omogočajo tudi vpogled v zakulisje družinske delavnice, ki jo je Tiepolo vodil skupaj s sinovoma Giandomenicom in Lorenzom. Bile so pomembne kot nosilke posameznih ikonografskih motivov, kompozicijskih rešitev in kot predloge pri delu ter so ostale družinska skrivnost,” so ob razstavi med drugim zapisali v Narodni galeriji.

Giorgio Marini,eden od avtorjev razstave, velik poznavalec tega beneškega umetnika in kustos v galeriji Uffizi, je v katalogu med drugim zapisal, da je Tiepolo uspel tehnično preprost jezik risbe preobraziti v slogovno zelo bogato in glede na funkcionalnost različno naravnano govorico. Po Marinijevi oceni je v risbo vztrajno lovil svojo ustvarjalno misel, v dovršeni tehniki pa odseva bleščeča jasnost njegove prostorske zasnove. Marjorie Benedict Cohn, umetnostna zgodovinarka s Harvarda, pa meni, da “nobena skupina risb katerega drugega mojstra ne naredi takšnega vtisa zaslepljujoče svetlobe, kakor Tiepolove risbe, na katerih zmerno naneseno črnilo še dodatno poudari svetlost lista.”

Razstava Giambattista Tiepolo: Risbe. Iz zbirk Civici Musei iz Trsta v Narodni galeriji gostuje ob pomoči Veleposlaništva Italije v Sloveniji, Muzejskega pola Furlanije-Julijske krajine, Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji in tržaške občine. MAKSIMILJANA IPAVEC

---