Dve glavi sta komaj dovolj za Feotovo posebnost

Čez dva dni bo minilo sedem let od prezgodnje smrti pronicljivega, duhovitega, neprizanesljivega in iskrenega vsestranskega umetnika Ivana Volariča, za prijatelje Feota. Če je kdo pred leti menil, da bo utonil v pozabo, se je zmotil. Njegova umetniška zapuščina tudi v kritiških kulturno umetniških krogih dobiva utemeljitve in umestitve, prijatelji in znanci ga ljubeče ohranjajo v spominu kot toplega in hudomušnega človeka. Feo bo dobil tudi spomenik in to kar z dvema glavama, ker v eno ni šlo vse, kar je bil.

VOLČE > “Značilnost Feotovega pisanja poezije in proze je v prepletu lokalnega jezika, kmetske vzgoje in navezanosti na naravo ter umetniške žilice. V spominu je preživel kot osebnost nekega časa. V navezi z Markom Brecljem je Duo zlatni zubi rezal popkovino povezave s takratno družbo,” je v soboto na večeru, posvečenemu vsestranskemu umetniku Ivanu Volariču Feotu, pri Lukatelu v Volčah razmišljal pisec in urednik Zdravko Duša.

Kako daleč smo od smrti?

Feo je bil med obiskovalci še kako živ. Hudomušno jih je opazoval s stene domačije in iz polurnega dokumentarnega filma Tonija PoljancaUpanje umira predzadnje, ki so ga posneli na lanski seriji dogodkov o Feotovem opusu na Metelkovi, na katerih so sodelovali literati, glasbeniki, performerji, njegovi prijatelji ... Feo bi bil zagotovo navdušen tudi nad koncertom svojega najljubšega pevca Edgarja Broughtona, ki je v Volče prišel iz Velike Britanije. Z izjemnim glasom se je v komadu Evening Over Rooftops spraševal, kako daleč smo od smrti. “Edgar je zagovornik socialnih projektov in občasnih brezplačnih nastopov. Povrnili mu bomo stroške, honorar je minimalen, vrača se jutri, vmes je kot strasten ribič ribaril na Soči. Sicer pa njegove koncerte obiskuje tja do deset tisoč ljudi,” Duša pojasnjuje, kako so prišli do uveljavljenega glasbenika.

Spomenik ob sedemdesetletnici

Ker se po sedmih letih vse vrača in ker bi imel Feo prihodnje leto 70 let, je pravi čas tudi za en njegov spomenik na Kobariškem, so soglašali na Lukatelcih. “Je skoraj narejen, ura je, da mu dobimo podporo in mesto. Glina je že plastika postala in naslednje leto, upam, bo postala bron,” je napovedal Duša. V soboto so razkrili, kakšen bo. Sestavljata ga dve Feotovi glavi. Zakaj se je tako odločil, pojasnjuje ustvarjalec, kipar Damjan Kracina,ki je domav Starem selu, le streljaj proč od Feotovega Sužida: “Upodobiti sem ga želel kot hudomušnega vaškega posebneža, domorodca ambisonta, kot se je sam opredelil. Tako so ga videli domačini. Na drugi strani ga upodabljam kot umetnika, kot ga vidijo v intelektualnih krogih. Vse to ni šlo v eno glavo, zato sem se odločil za dve.”

Kot pravi, je 22 let starejši Feo nanj naredil izjemen vtis že v času, ko je obiskoval sedmi razred kobariške osnovne šole. “Takrat sta z Brecljem povezana v Duo zlatni zubi, v šolski telovadnici uprizorila čudaški koncert, ki mi je odprl oči, da svet ni samo eden, da jih je več.” O kipu razmišlja tri leta, lani je začel zbirati slikovno gradivo, pomagal si je s prizori iz filmov, saj je bil Feo tudi igralec. Veliko je našel v Narodni univerzitetni knjižnici Nuk, kjer zapuščino hranijo v zbirki pomembnih literatov. V Nuku nastaja njegova mapa, zato bi bilo dobrodošlo, da bi vsi, ki imajo karkoli v povezavi z njim, to posredovali. Društvo pisateljev snuje Feotovo spominsko pot, ki bo prinašala njegovo zgodbo.

Najbolj pretresljiv prispevek v dokumentarcu Upanje umira predzadnje je pripoved Bogdane Herman o tem, kako je težko bolnemu prijatelju na njegovo prošnjo po telefonu zapela Oj Božime ... tele dolince. Kuo vas težko jest zapustim ... Nekaj ur za tem je Feo umrl.NEVA BLAZETIČ

---