Žitne pleve so rabili namesto žimnice

Marija Meden se kot mnoge ženske njene starosti še dobro spominja časov, ko ni bilo kombajnov in so pšenico želi s srpom, pleve pa uporabljali namesto žimnice. Pot do zrnja je bila zato dolga in naporna.

SENOŽEČE > “Že pred leti sem napisala, kako smo v mojem otroštvu pobirali klasje v košek,” pove Marija Meden, ki sicer prihaja iz Dornberka, se je pa omožila v Senožeče. Svoja spoznanja je predstavila tudi na zadnjih Pastirskih igrah v Senožečah, ko je pripravila razstavo z naslovom Od zrna do kruha.

Pšenico so želi s srpom. Nato so žito povezali v snope, več snopov pa pokonci postavili skupaj v tako imenovane “stavke”, ki so jih pustili na njivi. Nato so snope naložili na vozove in jih odpeljali v mlatilnico. V Senožečah je bila mlatilnica tam, kjer je danes podjetje Cimos.

Ob mlatilnici je bilo več ljudi. “Eden je bil na vozu in metal snope na mlatilnico. Drugi je bil na mlatilnici, kjer je rezal pasove snopov. Kjer pa je žito prihajalo ven, je bila običajno ženska, ki je morala biti zelo pozorna, da je hitro menjala vrečo, saj je bilo vsako zrno dragoceno.”

Pleve pa so zbirali v velike rjuhe iz žakljevine. Po starem so pleve uporabljali za izolacijo. “V Senožečah so iz plev delali plevnico, na katerih so spali. Pri nas doma, v Dornberku, pa smo delali slamnjačo iz koruze,” se še spominja Medenova.

Njen sin ima danes kmetijo, na kateri ima tudi njivo pšenice, a delo je danes povsem drugačno, opaža: “Danes vse naredijo s stroji, žanje pa se s kombajni.”

PEM

---