Ministrstvo ne bo spremenilo koncepta

Ministrstvo za finance ne bo ugodilo zahtevam, da naj novi demografski rezervni sklad poleg portfeljskih obdrži tudi strateške in pomembne naložbe. Prav tako se ne namerava odpovedati konceptu enotnega upravljanja z državnimi naložbami.

Mateja Vraničar Erman: “Demografski sklad mora biti pomemben dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne.” Foto: Nebojsa Tejic
Mateja Vraničar Erman: “Demografski sklad mora biti pomemben dodaten vir za financiranje pokojninske blagajne.” Foto: Nebojsa Tejic

LJUBLJANA > V torek se bo iztekla javna razprava o predlogu zakona o demografskem rezervnem skladu. Na ministrstvu za finance so do včeraj prejeli pripombe enajstih pošiljateljev.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman dopušča možnost, da bi nekatere rešitve v predlogu zakona nadgradili, vedeti pa daje, da ministrstvo ne bo odstopilo od zasnove demografskega sklada kot portfeljskega vlagatelja in od koncepta enotnega upravljanja naložb.

Demografski rezervni sklad, v katerega bi se preoblikovala sedanja Kapitalska družba, naj bi bil po letu 2040 pomemben dodaten vir financiranja pokojninske blagajne. Od leta 2020 do 2040 bi se v njem le zbirala sredstva, kot so dividende od upravljanja s premoženjem in kupnine od prodaje deležev. Po letu 2040 bi iz sklada črpali denar za polnjenje pokojninske blagajne.

Predlog zakona predvideva, da se bo morala Kapitalska družba (Kad) po preoblikovanju v demografski sklad odpovedati svojim naložbam v strateških podjetjih, kot so Luka Koper in Loterija Slovenije, in v pomembnih podjetjih (Krka, Petrol, Gorenje ...). Te deleže bo prodala ali zamenjala z državo in SDH. V zameno bo dobila deleže v portfeljskih družbah, torej v tistih družbah, od katerih država pričakuje le čim višje dividende, ne zasleduje pa drugih infrastrukturnih ali širših razvojnih ciljev.

Izjemi bosta strateški družbi Zavarovalnica Triglav, saj se bo na demografski sklad prenesel 34-odstotni delež, ki je trenutno v lasti ZPIZ, in Modra zavarovalnica, ki bo ostala v stoodstotni lasti Kad.

Desus se ne strinja

Po začetku javne razprave so se na to, da bi se moral demografski sklad odpovedati donosnim naložbam v strateških in pomembnih družbah, vsuli številni očitki. Temu med drugim nasprotuje tudi koalicijska stranka Desus, ki je poslala pripombe na predlog zakona. Enako kot še nekateri pošiljatelji pripomb Desus terja tudi samostojno upravljanje vseh naložb demografskega sklada. Ministrstvo namreč v predlogu zakona navaja, da bi v primerih, ko ima v neki družbi poleg demografskega sklada kapitalski delež tudi država ali SDH, z vsemi deleži enotno upravljal kar SDH.

“Pričakujem, da bomo tudi te pripombe v nadaljevanju še predebatirali skupaj s predstavniki stranke Desus,” je včeraj dejala ministrica. Spomnila je, da je njeno ministrstvo predlog zakona poslalo v javno razpravo šele takrat, ko je delovna skupina, v kateri so bili predstavniki vseh treh koalicijskih strank, prižgala zeleno luč. Rešitve, čeprav jim Desus zdaj nasprotuje, so torej bile usklajene tudi s to koalicijsko stranko.

Ministrstvo bo po koncu javne razprave opravilo nov krog pogovorov in koalicijskih usklajevanj. Po načrtu bi morala vlada predlog zakona potrditi do konca septembra, državni zbor pa naj bi ga sprejel pred novim letom.

Za Triglav bi jamčila vlada

Če se koaliciji ne bo uspelo poenotiti o ključnih rešitvah, pa lahko predlog zakona, ki bi moral biti sprejet že leta 2015, obleži v predalu. Ministrstvo bo namreč zakon poslalo v nadaljnjo proceduro le, če bo dobilo zeleno luč za svoj koncept, ki je po njihovem strokovno sprejemljiv.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da strateške in pomembne naložbe ne sodijo pod okrilje demografskega sklada, ker njihov cilj ni donos. Pri teh naložbah se lahko pojavijo tudi potrebe po dokapitalizaciji, kot se je na primer zgodilo pri NLB. Za morebitno dokapitalizacijo Zavarovalnice Triglav, ki pa bi vseeno prešla na sklad, naj bi jamčila vlada.

Pripombe, ki so jih v javni razpravi prejeli na ministrstvu, se nanašajo še na sestavo nadzornega sveta, saj da je v njem preveč vladnih predstavnikov. Na ministrstvu pravijo, da bo demografski sklad kapitalska družba v stoodstotni lasti državi, zato ima država pravico prek vlade izvrševati lastniška upravičenja.

Pošiljatelji pripomb izpostavljajo tudi potrebo po dodatnih virih za polnjenje demografskega sklada. Slovenija je še vedno v obdobju javnofinančne konsolidacije, zato si dodatnih virov ne more privoščiti, pojasnjujejo na ministrstvu. Če bi namreč v demografski sklad preusmerili koncesije za upravljanje z naravnimi bogastvi ali pa mu dodelili višji delež dividend od državnih naložb, bi v proračunu zmanjkalo denarja za druge potrebe. Obstaja pa možnost, da dodatne vire določi naknadno.

JANA KREBELJ


Najbolj brano