“Na noge taperine, v roke pa gavere”

“Obujte si taperine in primite v roke gavere. Zdaj pa za mano,” daje navodila solinar. Za njim se v solno polje odpravi družina iz Milana, ki si je zaželela doživeti žetev soli. To je ena od ponudb za turiste v sečoveljskem krajinskem parku. V podjetju Soline, ki s parkom upravlja, ustvarijo polovico prihodkov s prodajo soli, drugo polovico pa z dopolnilnimi dejavnostmi.

SEČOVLJE > “Sol porivajte pred seboj, dokler na koncu kavedina ne nastane kupček,” nadaljuje z napotki solinar Matjaž Lužnik. “Bi poskusili še enkrat?” Otroka sta takoj za, starša pa se malce pritožita zaradi sonca, ki ob devetih zjutraj že kaže svojo moč. Po jutranjem delu so si v senci zadovoljni odpočili in v dar prejeli vsak svojo vrečko lastnega pridelka. Turisti, ki so se skozi soline popeljali s kolesi, so si poleg slikovite pokrajine in ptic ogledali še tamkajšnjo muzejsko zbirko v dveh obnovljenih solinarskih hiškah. To jim je predstavil Boris Prpič iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, ki obiskovalce sprejema od jutra do večera. “Trenutno imamo približno 30 obiskovalcev solinarske muzejske zbirke na dan,” pove.

Solinar in vodar obenem

V Fontanigge, severni del Sečoveljskih solin, se je mogoče pripeljati po cesti, ki zavije na desno po prečkanju slovenskega mejnega prehoda na Sečovljah. Soline so pred leti sodile pod piranski pomorski muzej, zdaj pa je skrb za solni polji in prikazovanje tradicionalne žetve soli prevzel solinar iz podjetja Soline, ki upravlja Sečoveljski krajinski park. “Tu sem že drugo leto zapored. Delo je v osnovi enako kot na Leri, kjer pobirajo sol za prodajo, le da imajo tam razdeljeno vlogo solinarji in vodarji, tukaj pa sem sam za vse,” pripoveduje.

7 evrov je vstopnina v krajinski park.

18 evrov stane dvourna vstopnica za Lepo Vido.

52 evrov stane družinska karta za Postani solinar za en dan.

Kot pove, čez zimo utrjuje nasipe in čisti bazene, z začetkom sezone pa skrbi za ustrezen vodostaj in prelivanje vode v kristalizacijske bazene. Te dni mu dela ne manjka, tudi brez tega, da ga obiščejo turisti, saj je treba sol med sezono pobirati prav vsak dan.

700 let stara tehnologija

Fontanigge se nahajajo pod morsko gladino, tako da se morje v bazene preliva po naravni poti. Če je treba vodostaj kljub vsemu zvišati, si pomaga s staro tehnologijo vetrnice, ki pa je vseeno učinkovita. Tudi orodje, ki ga potrebuje za pobiranje soli, se v zadnjih 700 letih ni bistveno spremenilo - no, namesto nekaterih orodij raje uporabi lopato, to pa je tudi vse. Izparevanje morske vode se dogaja v petih fazah, zadnja se izvede v tako imenovanih kavedinih, kjer se na podlagi mikroorganizmov, imenovanih petola, nabira sol. Prav petola je skrivnost istrskih, pa tudi nekaterih drugih jadranskih solin, na katerih pridobivajo snežno belo sol in je ni treba s posebnimi postopki čistiti zaradi pomešanega blata in drugih primesi.

29 solinarjev je v Sečoveljskih solinah.

1200 ton soli so pobrali v letošnji sezoni.

Včasih je po kanalu do Fontanigg vozilo plovilo maona, na katero so pretovarjali sol in jo potem shranili v skladiščih ter prodajali v Benetke. Zadnje maone so tu plule v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dokler jih hude poplave niso uničile, Fontanigge pa so zaradi upada prodaje soli zaprli. Za ponovno odprtje, tokrat kot prikaz žive dediščine, so se odločili v piranskem pomorskem muzeju, predvsem po zaslugi etnologinje Zore Žagar.

NATAŠA ČEPAR

Vsako leto več

“Vsako leto prodamo za sto ton več soli,” je zadovoljen Klavdij Godnič, direktor podjetja Soline. V letošnji sezoni bodo predvidoma pridelali približno 1500 ton soli, 1200 ton pa je bodo v skladu z načrti prodali. Kljub visokim temperaturam pa za obilnejšo žetev ni bilo dovolj vetrovno. Raste tudi obisk term Lepa Vida, ki jih je letos obiskalo 5000 gostov. Godnič pohvali tudi vse večjo prodajo njihovih kozmetičnih izdelkov. “Polovico prodajnih prihodkov ustvarimo s soljo, ostalo pa z drugimi dejavnostmi,” omeni.

---