Janković zaradi zlorabe osebnih podatkov ovadil tožilko

Razkritje kazenskih ovadb, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) vložil proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, je dobilo nadaljevanje. Odvetnik Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin je v imenu ljubljanskega župana vložil kazensko ovadbo proti tožilki specializiranega državnega tožilstva Blanki Žgajnar in pooblaščencu za posredovanje informacij javnega značaja na tožilstvu Aleksandru Lenardu.

Zoran Janković Foto: STA
Zoran Janković Foto: STA

LJUBLJANA > Odvetnik Janez Koščak je potrdil, da so kazensko ovadbo v sredo vložili na ljubljansko policijsko upravo in ljubljansko okrožno državno tožilstvo. Vsebine ovadbe ni želel komentirati, pojasnil je le, da je povezana z objavo kazenskih ovadb proti Zoranu Jankoviću na spletnem portalu Pod črto.

Odvetnik je še dodal, da ljubljanski župan ovadbe ne bo komentiral. Podrobnosti ne želi razkrivati v javnosti, ker je prepričan, da je za presojanje o morebitni krivdi pristojno sodišče, ne pa javnost.

Ovadbo so vložili proti državni tožilki Blanki Žgajnar s specializiranega tožilstva in Aleksandru Lenardu, ki je na tožilstvu pooblaščen za posredovanje informacij javnega značaja. Zaradi posredovanja ovadb jima očitajo kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.

Tožilstvo ugodilo portalu Pod črto

Spletni portal Pod črto je v začetku avgusta objavil več kazenskih ovadb, ki jih je proti Zoranu Jankoviću in podjetju Electa vložil NPU. Ovadbe je portal na tožilstvu pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja. Tožilstvo je letos njihovi zahtevi ugodilo, čeprav so jo še lani zavrnili. Največ prahu je v javnosti dvignila objava kazenske ovadbe, v kateri NPU Jankoviću očita sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje pri zaposlitvi farmacevtke za nedoločen čas v javnem zavodu Lekarna Ljubljana. V zameno naj bi namreč od farmacevtke terjal spolne odnose. Janković je očitke sicer v preteklosti že večkrat zanikal.

Aleksander Lenard je v skladu s postopkom za mnenje vprašal tožilko Blanko Žgajnar, ki je vodila postopke proti Jankoviću in tokrat je presodila, da ni ovir za posredovanje kazenskih ovadb (te so delno anonimizirane). Ocenila je, da posredovanje ovadb javnosti ne bi škodilo interesom kazenskega postopka, saj ko je v vseh zadevah vložena zahteva za preiskavo, osumljenci pa imajo dostop do vseh dokumentov.

Večer je poročal, da naj bi bila Jankovićeva ovadba po neuradnih podatkih dolga več kot 20 strani, priložene pa so ji tudi priloge. V njej odvetnik pojasnjuje, zakaj Žgajnarjeva ni imela zakonske podlage, da je ovadbo zoper Jankovića skupaj s prisluhi, ki so bili v zadevi “farmacevtka” na okrožnem sodišču že izločeni (sklep še ni pravnomočen), posredovala portalu Pod črto. Lenarda pa so ovadili, ker naj bi odločal o tem, katere informacije so javnega značaja in katere niso.

Po objavi kazenskih ovadb na spletnem portalu, so se pojavila številna vprašanja, ali bo to zdaj postala nova praksa tožilstva in bodo vse ovadbe postale javne. Na vrhovnem državnem tožilstvu so na pomisleke odgovorili, da odločitev v eni zadevi nikakor ne pomeni uvajanja nove, ustaljene prakse posredovanja kazenskih ovadb. Državni tožilci v konkretnih zadevah za dostop do informacij javnega značaja praviloma podajo le mnenje, končno odločitev pa sprejme pooblaščenec za odstop do informacij javnega značaja.

Nadzor zaradi posredovanja ovadb še ni končan

Včeraj so na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnili, da s kazensko ovadbo proti tožilki Žgajnarjevi in Aleksandru Lenardu, višjemu pravosodnemu svetniku na vrhovnem tožilstvu, niso uradno seznanjeni. Dodali so, da je bil glede posredovanja ovadb proti Jankoviću odrejen nadzor državnotožilske uprave in da pregled še ni končan, zato rezultati še niso znani.

“Zaradi zagotavljanja čim bolj enotne prakse na področju odločanja o zahtevah za dostop do informacij javnega značaja, so v pripravi tudi smernice za pomoč pri vodenju postopkov v zvezi z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja,” so še sporočili z vrhovnega tožilstva.

Pred dnevi so sicer napovedali restriktivno prakso na področju zahtev za dostop do dokumentov iz tožilskih spisov. Za posredovanje informacij javnega značaja so pred kratkim pooblastili še vrhovnega državnega tožilca Aleša Butalo in svetnico v pravosodju Gajo Štovičej. Pred tem je bil za to zadolžen Lenard s svojimi namestnicami. SP


Najbolj brano