Po obrambnem je dodal še strelski učinek

V zadnjih dneh so spet oživele debate o naturaliziranih košarkarjih v reprezentancah. Slovenija se jih poslužuje že dolga leta, niti v zlatih košarkarskih časih ni šlo brez, kaj šele zdaj, ko je v Sloveniji resno pomanjkanje visokih igralcev.

CARIGRAD > Polemike se razvnamejo predvsem, ko gre za naturalizacijo Američanov. Za Američana se je Slovenija odločila drugič v svoji zgodovini. Prvi je leta 2001 za Slovenijo igral branilec Arriel McDonald, ki je velik pečat pustil v Olimpiji, v reprezentanci pa bistveno manjšega. 16 let pozneje je slovenski dres oblekel Anthony (Tonček) Randolph, 211 centimetrov visoki krilni center Real Madrida. Vmes so prihajali košarkarji s področja bivše Jugoslavije, toda največ prahu je dvignil Randolphov prihod, ob dejstvu, da sta bila za njegovo mesto že dva kandidata z zvezdico “naturaliziranca” ob imenu, Mirza Begić in predvsem Alen Omić.

28-letni Randolph je bil rojen v Wurzburgu, rojstnem mestu nemškega superzvezdnika Dirka Nowitzkega, kjer sta starša, ameriška vojaka, delala v vojaški bazi. Njegova poklicna košarkarska pot ga je vodila od moštva Denver Nuggets v ligi NBA, Lokomotive Kuban do Reala. Zakaj se je odločil igrati za Slovenijo, ni povsem jasno, tudi zato, ker je za to poletje načrtoval poroko in jo tudi izpeljal, ko je med pripravami za deset dni skočil v ZDA. Pa tudi slovenske reprezentance v preteklosti ni spremljal. Vsekakor pa je Randolph s tem pridobil državljanstvo Evropske unije in pri Realu sprostil mesto za dodatnega tujca.

“To smo čakali. Če bo tudi v četrtfinalu dodal to, kar je dodal tokrat, se nimamo česa bati. Anthony nam je povedal, da ni tvegal poletja, ko se je poročil in bi lahko bil s hčerko, da bi prišel le igrat za slovensko reprezentanco in si zapolniti svojo statistiko, ampak ga zanima odmeven rezultat,” svojega soigralca hvali Klemen Prepelič.

V slovensko vrsto je prišel z oznako izvrstnega atleta in skakalca, predvsem v napadalnem skoku. V prvem delu tekmovanja v Helsinkih je ostal dolžnik v napadu s slabim izkoristkom meta in temu primerno so se doma že pojavljali resnejši dvomi o njegovem angažmaju. Prebudil se je takrat, ko je šlo popolnoma zares, v tekmi na izpadanje. Z 21 točkami je prevzel glavno strelsko breme z Ukrajinci, medtem ko je pod košem že tradicionalno izstopal Luka Dončić z desetimi skoki.

Randolph se sicer drži bolj zase in največ pove na igrišču. Z njegovega resnega obraza ni moč razbrati čustev, tudi ne govori veliko. “Čeprav sem zadel nekaj košev, to še ne pomeni, da sem igral dobro. Imel sem že boljše tekme na tem prvenstvu, vendar žoga tedaj ni hotela skozi obroč. Igrali smo tako kot na vseh dosedanjih tekmah, odlično vzdušje v ekipi pa nam omogoča tudi zelo dobro komunikacijo na igrišču,” je povedal po sobotni tekmi z Ukrajino.

Randolphovo povprečje na šestih tekmah eurobasketa je 14,8 točke, 5,5 skoka in 0,8 podaje na tekmo.

“Naša obramba je na evropskem prvenstvu resnično dobra. Tu ima veliko zaslug trenerski štab, saj vsak posameznik dobi dovolj informacij o tekmecu, ki ga bo pokrival. Vsakič delajo pozno v noč in zares poskrbijo za vsako podrobnost. Včasih je informacij še preveč, a to je lahko le pozitivno. To, da smo igralci zares povezani, nam na igrišču omogoča, da dobro komuniciramo. To pa je temelj dobrih obrambnih moštev.”

Pravi, da je Goran Dragić tisti, ki je najbolj povezal moštvo. “Opravlja odlično delo kot kapetan in resnično stalno skrbi, da delujemo kot moštvo. Na parketu je naš vodja, zunaj parketa pa je poskrbel, da smo se igralci povezali med seboj.” RM

---