Na Norveškem se obeta zelo nepredvildjivo prvenstvo

Po zelo uspešni sezoni slovenskih cestnih kolesarjev na klubski ravni je pred njimi še reprezentančni vrhunec. Na svetovnem prvenstvu v Bergnu čakajo tekmovalce spremenljivo vreme in neobičajne trase.

V izbrani vrsti slovenskega selektorja Andreja Hauptmana 
(desno) bodo pomembni aduti tudi Primož Roglič, Jan Polanc 
in Jan Tratnik (z leve).  Foto: Aleš Sorta
V izbrani vrsti slovenskega selektorja Andreja Hauptmana (desno) bodo pomembni aduti tudi Primož Roglič, Jan Polanc in Jan Tratnik (z leve).  Foto: Aleš Sorta

LJUBLJANA > Norveška je nazadnje gostila svetovno prvenstvo (SP) leta 1993. Naslov na cestni dirki je osvojil Lance Armstrong. To je ena redkih odmevnih zmag, ki jo je po dopinškem priznanju mednarodna kolesarska zveza pustila v tekmovalnem spričevalu Američana. Pred 24 leti je SP gostila norveška prestolnica Oslo, od 17. do 24. septembra pa se bodo kolesarji in kolesarke za odličja potegovali v obmorskem mestecu Bergen na jugozahodu države. Če so se lani v Katarju potili pri 40 stopinjah Celzija, bo letošnje SP predvidoma med najhladnejšimi. Temperature naj bi se komaj povzpele nad deset stopinj.

Mladinski selektor Andrej Cimprič, ki je šel pred časom v izvidnico, je povedal, da sta vremenski možnosti pravzaprav dve in sta odvisni od smeri vetra. Z morja prinaša dež, s celine pa bolj suh zrak, ki ga po drugi strani spremljajo hladnejše temperature. S tem pa norveških posebnosti še ni konec. Že lep čas ni bilo SP, kjer bi se pretežni del cestne dirke odvijal po mestnih ulicah. To pa prinaša precej ovinkov, krožišč in predorov. Športni direktor slovenskih reprezentanc Martin Hvastija je pri predstavitvi povlekel vzporednice s tradicionalnim prirediteljem SP, Valkenburgom. Za razliko od nizozemskega prizorišča, kjer so se za odličja pomerili že petkrat, čaka kolesarje v Bergnu po krajšem klancu s povprečnim naklonom 6,6 odstotka še zaključni devetkilometrski spust na razgibani krožni trasi. Kar se ne spreminja, je dolžina cestne dirke na SP. Kolesarji v elitni kategoriji bodo morali premagati dobrih 276 kilometrov.

V ženski konkurenci bi lahko najboljšo slovensko uvrstitev na cestnih dirkah izboljšala Ajdovka Polona Batagelj, ki je v letošnji sezoni precej pozornosti posvečala pomladnim klasikam. Med mlajšimi člani, kjer bo slovenske barve branil tudi Idrijčan Matic Grošelj - drugi Primorec Luka Čotar je rezerva - bo na cestni dirki precej odvisno od razvoja dogodkov, pri mladincih pa naj bi se največ vrtelo okrog Nika Čemažarja.

Zaradi vsega naštetega bi lahko na svoj račun prišli specialisti za enodnevne klasike, v prvi vrsti Peter Sagan. Slovak se bo skušal vpisati v zgodovino kot prvi s tremi zaporednimi naslovi svetovnega prvaka na cestni dirki. Močna bo belgijska ekipa z aktualnim olimpijskim prvakom Gregom van Avermaetom in rojakom Philippom Gilbertom, ki je pred petimi leti slavil naslov prav v Valkenburgu. Trasa bi lahko ustrezala tudi Poljaku Michalu Kwiatkowskemu, ki je zlato odličje na SP osvojil leta 2014. Vnaprej pa ne gre odpisati niti domačina Edvalda Boasona Hagna, ki bo na Norveškem vendarle užival nekaj primerjalnih prednosti.

In kakšni so slovenski scenariji? Andrej Hauptman gre na SP prvič v vlogi selektorja. Če bodo njegovi izbranci ponovili Hauptmanove dosežke na velikih tekmovanjih, potem bodo imeli slovenski privrženci precej razlogov za zadovoljstvo. Bron iz leta 2001 ostaja edina slovenska medalja v elitni kategoriji. V zadnjem obdobju imajo slovenski kolesarji precej več uspeha v klubskih dresih. Zadnjo vidno uvrstitev na SP je leta 2011 na svetovnem prvenstvu v Köbenhavnu s sedmim mestom prispeval Idrijčan Borut Božič. Tokrat bo kapetan, tako kot na zadnjih velikih tekmovanjih, Luka Mezgec, ki je bil peti v ciljnem sprintu evropskega prvenstva, pri čemer je bila konkurenca okrnjena, trasa pa ravninska.

V Bergnu naj bi nepredvidljive okoliščine bolj ustrezale slovenskim reprezentantom. Ne le Mezgecu. Čeprav se tudi na enodnevnih klasikah v zadnjih letih ne moremo pohvaliti z uspehi, pa bi lahko navdih črpali iz letošnjih etapnih dirk. Na cestni dirki bodo tako pedala vrteli Primož Roglič, Jan Polanc in Matej Mohorič, ki je že zmagal na dirkah podobnega profila. Nazadnje tudi v elitni kategoriji, prav na pred kratkim končani Vuelti. Luki Piberniku bi trasa načeloma prav tako morala ustrezati. Leta 2012 je v Valkenburgu denimo osvojil peto mesto na SP med mlajšimi člani.

Šesterico izbrancev za cestno dirko, ki bo na sporedu zadnji dan prvenstva, zaokrožuje nekdanji evropski prvak v kategoriji do 23 let Jan Tratnik. Idrijčan bo svoje nastope na Norveškem, tako kot Roglič, začel že v nedeljo v klubskem kronometru. Oba bosta, sodeč po letošnjih rezultatih, slovenska aduta za vidno uvrstitev tudi v posamični vožnji na čas elitne kategorije. Prihodnjo sredo bo pod slovenskim drobnogledom predvsem Roglič, a Tratnik je prav v letošnji sezoni razkril svoj potencial za kronometer, ki bo prav tako nekaj posebnega. Po razgibani trasi kolesarje čaka po ozki cesti dokaj strm in zavit zaključni vzpon, dolg 3,5 kilometra, pred katerim bodo predvidoma zamenjali tudi kolo za kronometer.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano