Bralno mrežo širijo do Snežnika in Kvarnerja

Pred dvema letoma je ilirskobistriška knjižnica odprla prvo izposojevalnico knjig v visokogorju, na Snežniku, in eno na nekoliko nižjih Sviščakih. “Na Sviščakih bi lahko odprli kar krajevno knjižnico, obisk je nad pričakovanji,” je zadovoljna ravnateljica knjižnice, ki izposoja knjige tudi v sosednji Hrvaški. Med mladimi pa širi branje s poletno bralno značko in bralnim kvizom za otroke.

ILIRSKA BISTRICA > “Knjižnica ni mrtev arhiv. Je živa tvorba, ki živi in diha z ljudmi,” poslanstvo ilirskobistriške Knjižnice Makse Samsa povzame njena direktorica Damijana Hrabar. V bistriški knjižnici lahko uporabniki - teh je okrog 6500 - izbirajo med kar 112.000 enotami knjižničnega gradiva. V njej pa poleg izposoje nudijo tudi številne dejavnosti za otroke in odrasle, ki so zelo dobro obiskane.

Knjige izposojajo na vrhu Snežnika in v kampu pri Opatiji

Bistriška knjižnica se lahko pohvali tudi kot prva slovenska knjižnica, ki ima svojo izposojevalnico knjig celo v visokogorju; v koči na vrhu Snežnika. “Naše vodilo je, da bi čim več ljudi imelo dostop do knjige tam, kjer se nahajajo. Ker nimamo bibliobusa, da bi z njim širili knjižnično mrežo, smo se znašli drugače,” pojasni Hrabarjeva.

V času dopustov je zaživelo tudi izposojevališče v planinskem domu na Sviščakih. “Na Sviščakih bi lahko odprli kar krajevno knjižnico. Obisk tu je nad pričakovanji,” pove direktorica in pohvali oskrbnico Jadranko Čosić, ki je navezala zelo dober stik z bralci. V dolino jim redno sporoča, katero gradivo si bralci še želijo prebrati in kaj največ berejo. Sicer pa sta obe postojanki opremljeni z raznimi vodniki po naravi, romani, mladinsko literaturo in slikanicami za otroke, pa tudi z domačo domoznansko literaturo.

Na željo uporabnikov so letos prvič organizirali izposojo knjig tudi v hrvaškem avtokampu Preluk v bližini Opatije, kjer poletne dni preživlja veliko Bistričanov. “Tudi tu smo zabeležili izreden obisk in izposojo knjig, zato bomo gotovo nadaljevali tudi naslednjo sezono,” zadovoljno ugotavlja Hrabarjeva.

Ko odložijo šolske torbe, ne odložijo knjige

Bistriška knjižnica je bila tudi med prvimi v Sloveniji, ko je pred 15 leti začela z bralnim projektom za otroke. Prejšnji teden so podelili priznanja in nagrade 65 otrokom, ki so sodelovali pri letošnji poletni bralni znački Bralni črv. “Bralni črv se je med otroki zelo prijel. Najprej smo ga pripravljali samo za šolske otroke, ker pa je tudi veliko predšolskih otrok, ki s pomočjo staršev radi berejo, smo vključili tudi njih,” pove Hrabarjeva.

Učencem želijo približati zanimivi svet črk, tako da ko odložijo šolske torbe, ne odložijo tudi knjige. Za uspešno opravljeno bralno značko morajo otroci prebrati pet knjig po lastnem izboru in jih na kratko obnoviti, lahko pa na to temo tudi ustvarjajo.

Med počitnicami so učenci reševali tudi bralna kviza Pikasti kviz Pika nogavička za mlajše in magični Potterjev kviz za starejše. “Knjižničarji smo bili presenečeni, saj smo prejeli kar 115 pravilnih rešitev,” je povedala ravnateljica. Z žrebom so določili dva med njimi, ki sta prejela knjižne nagrade, vsi pa so si ogledali tudi lutkovno predstavo Sapramiška v izvedbi vzgojiteljic bistriškega Vrtca Jožefe Maslo.

Dobro obiskani literarni večeri

To pa niso bile edine dejavnosti, ki so jih med počitnicami pripravili za najmlajše. Poleti je zaživela tudi izposoja didaktičnih igrač in družabnih iger. Če se je zbrala dovolj velika skupina otrok, so si na platnu lahko ogledali tudi slovenske mladinske filme. Knjižnico zelo radi obiščejo tudi otroci iz društva Sonček, sodelujejo z vsemi osnovnimi šolami v občini in z gimnazijo, za katere pripravljajo bibliopedagoške ure in kulturne dneve.

Četrtkovi večeri so rezervirani za literarne večere, potopise in razstave. Vse to se jim obrestuje s čedalje večjim obiskom prireditev kot tudi z večjo izposojo. Da Bistričani radi berejo, dokazuje tudi velika udeležba v projektu Primorci beremo. “Po deležu vključenih v projekt smo glede na število prebivalcev vsako leto v vrhu primorskih knjižnic. Tudi letos ne bo nič drugače, saj opažamo, da so knjige, vključene v to bralno akcijo, neprestano izposojene,” pove Hrabarjeva.

KATJA KIRN VODOPIVEC

---