Letel je tudi 89-letnik

Ob koncu sezone so se na pristajališču Lijak pri Novi Gorici ob 40-letnici prostega letenja v Sloveniji zbrali pionirji jadralnega zmajarstva in padalstva pri nas. Nagrajeni so bili tudi številni Primorci.

LIJAK > Zveza za prosto letenje Slovenije, ki ji predseduje domačin Bojan Žižmond, in domače društvo Polet sta v lepem vremenu na pristajališču Lijak gostila srečanje generacij jadralnih zmajarjev in padalcev iz Slovenije in zamejstva. Prišlo je več kot sto ljubiteljev prostega letenja, med katerimi je bila približno polovica veteranov, ki so s prvimi zmaji in jadralnimi padali pri nas uživali v višavah v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Večina še aktivno leti - med njimi tudi Tržačan, sicer član slovenske zveze, 89-letni Tulio Nadalutti.

Mnogi veterani so na dan srečanja na Goriškem v lepih razmerah še poleteli, večina pa je predstavila svojo opremo. Nekateri letalniki so imeli že častitljivo starost treh desetletij in več. Najvišja priznanja za pionirsko delo v Sloveniji na področju prostega letenja so dobili zmajarji in padalci z Gorenjske, ki so v Sloveniji orali ledino v teh dejavnostih.

Le nekaj let za njimi - predvsem od začetka osemdesetih let - pa so se s prostim letenjem intenzivno začeli ukvarjati tudi nekateri Primorci. Ti so na tokratnem srečanju dobili spominska priznanja. Prejemniki z Goriške so bili Ferdinand Golob, Damjan Koren, Peter Podgornik in Cveto Hvala.

Največ priznanj je šlo v Posočje, kjer je razvitost prostega letenja še danes v slovenskem vrhu. Z Bovške so bili nagrajeni Georgij Hvala, Sašo Komac, Žarko Komac, Branko Kovač in Marjan Mlekuž. Pionirji prostega letenja v Kobaridu in okolici so Ivo Konavec, Jurij Fratina,Nevenka Fratina,Igor Kurinčič, Miloš Kurinčič, Aleš Mišič, Jelka Rakušček in Stane Rakušček. Na Tolminskem sta to Franci Kuštrin in predvsem Ivan Brovč, ki je z zmaji začel leteti takoj za prvimi Gorenjci - že ob koncu sedemdesetih let (njegov dolžinski rekord znaša 189 km), danes pa je pri 63 letih še aktiven kot učitelj in kot vodja mednarodnih tekmovanj. Letenje nekoč in danes je primerjal takole: “Zmaji so bili nekoč zelo preprosto grajeni in lažji od današnjih. Imeli so približno 20 kilogramov. S tem so bili tudi precej bolj občutljivi. Leteti z njimi je bilo teže in manj varno. Današnji zmaji imajo kljub lažjim materialom kar 35 kilogramov, to pa zato, ker je njihova zgradba trdnejša. Platno in ogrodje je vsaj podvojeno in se tudi pri višji hitrosti ne deformira. Letenje je sedaj varnejše, na voljo pa so tudi elektronski pripomočki, ki jih nekoč nismo poznali. V prvih letih smo bili odvisni izključno od vizualne orientacije, danes pa letimo z instrumenti, ki ti točno pokažejo, kje si in ti v primeru potrebe po zasilnem pristanku pomagajo najti primeren prostor za spust, tudi če je ta še za vzpetino in trenutno še neviden. V letenju še vedno uživam. Dokler služi zdravje in ni težav z vrtoglavico, je mogoče varno leteti tudi v pozni starosti.”

IGOR MUŠIČ

---