Odkriva nove razsežnosti citer

Janja Brlec sodi med najuspešnejše citrarje v Sloveniji in tujini. Na uglednih mednarodnih tekmovanjih je osvojila številna prva mesta, priznanja in nagrade. Širši javnosti se je predstavila v šovu Slovenija ima talent, kjer se ji je uspelo uvrstiti v polfinale, za las ji je celo ušla uvrstitev v finale.

Z modernim in mladostniškim pristopom želi citre približati širšemu krogu ljudi, predvsem pa porušiti stereotip, da so citre zgolj ljudsko glasbilo. Ob koncu študija - letos je z odliko magistrirala iz citer na univerzi v Salzburgu - in ponovni vrnitvi v domače Laško bo prihodnji petek v tamkajšnjem kulturnem centru pripravila velik koncert z glasbenimi gosti.

> Letos poleti ste dokazali, da je mogoče na citre zaigrati pravzaprav katerokoli skladbo. Na youtubu ste objavili video, kako igrate Despacito . Ne bi si mislila, a v citrarski preobleki zveni izjemno.

“Posnetek je nastal na morju, kamor sem vzela s seboj tudi citre. Ker moj fant ne posluša klasične glasbe, sem rekla, da mu bom zaigrala nekaj, kar bo tudi njemu všeč. Odločila sem se za Despacito, s katerim smo se malo prej ukvarjali tudi na Poletnem citrarskem seminarju v Celju, kjer sem bila ena od mentoric. Za celo skladbo sem napisala priredbo in jo poslala svojem učencem, saj sem si rekla, da bodo to zagotovo vadili med počitnicami. Med igranjem sem se posnela in video objavila na youtubeu, kjer ima med vsemi mojimi citrarskimi vsebinami največ ogledov.”

> Večina ljudi ob besedi citre še vedno najprej pomisli na skladbo Cvetje v jeseni . Če je ni v programu koncerta, se na nek način počutijo kar malo opeharjene. Kakšne izkušnje imate s tem?

“Skladbo Cvetje v jeseni si ljudje na koncertih res zaželijo največkrat. Kljub temu da sem jo zaigrala že neštetokrat, mi je še vedno všeč. Diplomsko nalogo sem celo naredila na temo Miha Dovžan - Cvetje v jeseni in vpliv te skladbe na priljubljenost citer v Sloveniji. Imela sem čast spoznati tako Miho Dovžana kot Urbana Kodra. Oba sta zelo preprosta, prijazna, a na področju glasbe veliki osebi.”

> Kdaj ste se prvič srečali s citrami?

“S citrami sem se prvič srečala, ko sem bila stara pet let, in sicer na srečanju citrarjev Popoldne ob citrah na Kopitniku. Očitno so mi bile namenjene. Nad njimi sem bila takoj navdušena. Vztrajala sem, dokler nisva z očetom obiskala priznanega slovenskega citrarja Petra Napreta, ki je bil nato kar enajst let moj učitelj. Še zdaj velikokrat nastopava skupaj kot duo in v Slovenskem citarskem kvartetu. Zelo ga spoštujem in sem mu hvaležna za glasbeno podporo in znanje.”

> Citre si prizadevate prikazati na različne načine - na eni strani kot klasično glasbilo in na drugi kot ljudsko. Prav tako z njimi igrate priljubljene pop skladbe.

“Trudim se, da bi citre čim bolj približala širši javnosti. Dolgo časa so bile zapostavljeno glasbilo. V teh letih se je veliko spremenilo. Naredili smo velik korak naprej, kar se tiče predsodkov, povezanih s citrami, a še vedno se nekateri ne morejo povsem znebiti miselnosti, da naj bi citre zmogle nekoliko manj, kar sploh ni res.”

> Tudi s tem namenom ste se prijavili za šov Slovenija ima talent leta 2015 , kjer ste se celo uvrstili v polfinale, za las pa vam je ušla uvrstitev v finale. Kako se spominjate te izkušnje?

“Nekaj mi je govorilo, naj se prijavim. Posebnih pričakovanj nisem imela, želela sem si le, da bi citre spoznal širši krog ljudi, saj je gledanost oddaje velika. Pritisk je bil kar velik. Drugače bi bilo, če bi bila stara 20 let in še ne bi poučevala v glasbeni šoli. Ker je to le šov, ne veš, kakšni bodi komentarji, tudi strokovna žirija o citrah kot glasbilu ne ve veliko. Zame je bila to velika izkušnja. Prejela sem veliko pozitivnih kritik, predvsem pa je veliko ljudi reklo, da sploh niso vedeli, da se vse to da zaigrati na citre.”

> V oddaji niste samo igrali, ampak ste tudi peli. Tudi sicer pojete na koncertih?

“Zelo rada pojem. Solo petja se učim pri Željki Predojević Korošec, ki je izvrstna glasbenica in mentorica. Citre so prijetno glasbilo za spremljavo petja, zato na koncertih pogosto tudi zapojem.”

> Prav tako se izvrstno znajdete za klavirjem, ki ste ga prav tako študirali. Je bil to pogoj pri študiju citer?

“Na I. gimnaziji v Celju sem obiskovala glasbeni oddelek z glavnim predmetom klavir. Ko sem se vpisovala v srednjo šolo, še namreč ni bilo možno, da bi bile moje prvo glasbilo citre, zato sem se pri enajstih letih začela učiti klavir v Glasbeni šoli Laško-Radeče, medtem ko sem od sedmega leta ves čas igrala citre pri Petru Napretu. V Münchnu sem nato študirala klavir kot drugi predmet.”

> Kako se je po gimnaziji nadaljevala vaša izobraževalna pot?

“Po gimnaziji sem odšla študirat citre v München, kjer sem leta 2011 tudi diplomirala. Prvo leto je bilo kar naporno. Prihajam iz male vasi, München pa je milijonsko mesto. Najprej sta me gnali želja po izobraževanju in ljubezen do citer. Pridobila sem veliko izkušenj, tako glasbenih kot življenjskih. Sodelovala sem z mnogimi glasbeniki v različnih sestavih, veliko sem koncertirala in izvedla veliko krstnih izvedb sodobnih skladb.”

> Ko ste se vrnili v Slovenijo, ste začeli poučevati citre v Glasbeni šoli Laško-Radeče, a ste se kmalu vrnili v študijske vode. Kaj vas je gnalo?

“Že kot študentka zadnjega letnika Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu pri profesorju Georgu Glaslu sem v okviru študentskega dela poučevala citre. Ko sem se po diplomi leta 2011 vrnila v Slovenijo, sem se zaposlila v Glasbeni šoli Laško-Radeče. Ves čas je bilo v meni, da še želim študirati, pridobiti čim več znanja in delati na sebi. Nisem želela le svojega znanja predajati drugim. Odločila sem se za magisterij na Univerzi za glasbo in dramsko umetnost Mozarteum v Salzburgu pri profesorju citer Haraldu Oberlechnerju, kjer sem do zdaj preživela dve zelo lepi leti. Bila sem že nekoliko starejša kot v Münchnu, nekoliko bolj izkušena, prav tako je Salzburg prijetno domače mesto, v katerem se na področju glasbe veliko dogaja.”

> Vidim, da so vaši nohti skrbno urejeni in postriženi. Čemu poleg dolgih nohtov ste se v teh letih kot citrarka še morali odreči?

“Res je, pri igranju citer ne smeš imeti dolgih nohtov, ker se sicer sliši njihov prizvok. Ravno obratno kot pri kitari. Med srednjo šolo in študijem sem se morala odreči prostemu času, saj sem vso svojo pozornost posvetila igranju in nastopom. Po naravi sem perfekcionistka, kar je včasih naporno.”

> So vaši doma tudi glasbeniki?

“Doma ni nihče drug glasbenik, me pa zelo podpirajo na moji poti. Spominjam se, da so nekoč veliko prepevali v očetovi družini. Ob praznikih in kolinah se je zbrala vsa družina, ki je prepevala. Stric je igral na klavirsko harmoniko, ostali pa so vzeli žlice in 'ribežl' ter ga spremljali. Takšna druženja so mi ostala v zelo lepem spominu.”

> Tudi po magisteriju poučujete v Glasbeni šoli Laško-Radeče, kjer se je citre mogoče učiti od leta 2010. Letos ste izdali učbenik za prvi razred citer Citrarska mavrica .

“Ko sem začela poučevati, sem si v zvezek beležila, kaj imajo učenci radi, česa ne marajo, kaj uspeva. O učbeniku, ki sem ga izdala letos junija, sem začela razmišljati v času magistrskega študija v Salzburgu. Želela sem, da bi bil otrokom blizu. Čim bolj sistematično in na čim bolj preprost način sem želela uvesti glasbene in tehnične prvine, stopnjevanje od najenostavnejših do zahtevnejših vaj, postopno vpeljevanje novih elementov ter dovolj dolgo utrjevanje že uvedenih novih pojmov in vaj. Prav tako sem želela, da bi bil otrokom pouk citer z mojim učbenikom čim bolj zanimiv, razumljiv in zabaven.”

> Zdi se, da so citre bolj kot ne dekliško glasbilo. Kako je s fanti?

“Trenutno se v naši glasbeni šoli uči igrati citre deset otrok. Do zdaj sem poučevala le dva fanta. Zanimivo je, da so bili ves čas vodilni citrarji prav moški.”

> Čez približno teden - 27. oktobra zvečer - boste v Kulturnem centru Laško pripravili Večer narodnih in dalmatinskih melodij, s katerim boste na nek način simbolično sklenili svojo izobraževalno pot oziroma proslavili vrnitev v Slovenijo. Pridružili se vam bodo številni glasbeniki. Kaj vse boste pripravili?

“Zelo se veselim koncerta. Nastopila bom z gosti, ki jih že dolgo poznam in z njimi veliko sodelujem. Pridružili se mi bodo Kvintet Dori, Slovenski citrarski kvartet, skupina učiteljev Glasbene šole Laško-Radeče, sopranistka Željka Predojević Korošec, violončelist Aleksandar Kuzmanovski, violinist in citrar Peter Napret. Sama bom skoraj vseskozi na odru v različnih zasedbah. Bo prijeten večer dobre glasbe.”

ŠPELA OŽIR

---