Rast in nizke obresti ne bodo trajale večno

Gospodarska rast je visoka, optimizem veje od povsod, a to še ne pomeni fiskalnega ravnovesja, opozarjajo člani Fiskalnega sveta. Čeprav številke v proračunu kratkoročno uspejo zadostiti fiskalnemu pravilu, se stanje proračuna izboljšuje predvsem zaradi nizkih obrestnih mer, ne pa zaradi dolgoročnih strukturnih reform.

LJUBLJANA > Proračunski dokumenti, ki jih je za obdobje do 2020 pripravila vlada, so le deloma skladni s fiskalnimi pravili, opozarja Fiskalni svet.

Zanašamo se na gospodarsko rast in nižje obresti

“Fiskalno ravnovesje, ki bi samo izenačilo prihodke z odhodki proračuna, ni dovolj. Potrebujemo strukturno ravnovesje, ki bo upoštevalo tudi tiste težave, ki jih Slovenija doslej še ni uspešno naslovila,” je ocenil predsednik Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Zlati bi morala vlada resno ukrepati ob demografskih spremembah in brzdati izdatke zaradi staranja prebivalstva.

Slovenija bi morala letos in v prihodnjih dveh letih dosegati povprečni letni strukturni napor v višini najmanj 0,6 odstotne točke BDP. Z izpolnjevanjem takšnega napora v prihodnjih dveh letih bi morali ustrezen strukturni presežek v višini najmanj 0,25 odstotka BDP doseči že leta 2019.

A iz proračunskih dokumentov izhaja, da bo tolikšen napor dosežen le leta 2018, pa še takrat zaradi zniževanja obresti, kar pa ne more trajati na dolgi rok. “Javnofinančni položaj se ne izboljšuje trajno, saj je večina izboljšanja posledica ugodnih cikličnih gibanj in izredni ukrepov Evropske centralen banke, ki omogočajo izredno nizke obrestne mere. Če odštejemo te vplive, se tako imenovani primarni saldo celo nekoliko poslabšuje,” je opozorila članica Fiskalnega sveta Alenka Jerkič.

Poraba države višja za šest odstotkov

Statistični urad je včeraj objavil, da dolg države trenutno znaša 31,73 milijarde evrov ali 78,5 odstotka BDP. Slovenija namerava visok dolg države do leta 2020 zniževati predvsem z začasnimi dejavniki; ugodnim gospodarskim ciklom in nizkimi obrestmi. “Dolg se bo ob spremembi teh začasno ugodnih okoliščinah vrnil na sedanje ali celo višje, nevzdržne ravni, ker ni ustreznega strukturnega oziroma trajnega izboljšanja javnofinačnega položaja,” je dejala Jerkičeva.

Problematična je tudi rast izdatkov države. Letos je rast izdatkov kar šestodstotna. Ne gre zato, da se je treba čemu odpovedati, vsekakor pa je treba rast izdatkov zaustaviti, poudarjajo v Fiskalnem svetu, v katerem je član še Tomaž Perše.

Ker je gospodarska rast ugodna, so apetiti interesnih skupin visoki. “Upamo da bo tudi to poročilo fiskalnega sveta pripomoglo, da bodo odločevalci uspešno kljubovali tem pritiskom,” je pričakovanja po višjih plačah in pokojninah brzdal Kračun.

JANA KREBELJ

---