Zasvojeni tudi z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom

V Sloveniji je mesec november čas, ko različne organizacije osveščajo o zasvojenosti, spodbujajo k dialogu in reševanju problemov ter poudarjajo pomen preventivnih dejavnosti na področju preprečevanja in zmanjševanja zasvojenosti.

LJUBLJANA > Ob pojmu zasvojenost običajno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar ima zasvojenost širšo razsežnost. Poleg tako imenovanih zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, poznamo tudi vedenjske zasvojenosti, med katere uvrščamo zasvojenost z igrami na srečo, pornografijo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in sodobnimi tehnologijami, navaja spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju. Zasvojenost je bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici, našteva spletna stran NIJZ. Zasvojenost in z njo povezane posledice predstavljajo pomemben družbeni problem.

Psihoaktivne substance in zabavna elektronika

“Še vedno je med odraslo populacijo največji delež oseb, ki imajo problem s psihoaktivnimi substancami,” ugotavlja Gregor Dular iz društva Projekt človek. Ocenjujejo, da so tudi ostale vrste zasvojenosti precej prisotne, a se ljudje ne odločajo za urejanje težave.

Dular, ki v posebnem programu dela z otroki in mladostniki, ki še niso razvili zasvojenosti v pravem pomenu besede, ampak so zanjo zaradi eksperimentiranja rizični, je pojasnil, da tudi mladostniki še vedno najpogosteje eksperimentirajo s psihoaktivnimi substancami. “Problemi z zabavno elektroniko so prav tako zdaj že nekaj časa realnost, narašča pa tudi število mladostnikov s tako imenovanimi dvojnimi diagnozami, torej neka diagnosticirana motnja v kombinaciji z razvojem zasvojenosti,” je dejal. Posameznikov z dvojnimi diagnozami je po njihovih opažanjih vedno več, ne samo med mladostniki. Delo z njimi jim v društvu predstavlja enega glavnih izzivov.

Spoznanje posameznika, da ima problem, in željo, da ga razreši, je prvi korak na poti do okrevanja. Ena od nevarnejših posledic zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi in drugimi oblikami zasvojenosti je namreč zanikanje. To je nezaveden obrambni mehanizem, ki lahko ima številne posledice za telesno, duševno in socialno zdravje.

Biti varen, slišan in odgovoren

Preventivne aktivnosti so eden ključnih pristopov, ki pomagajo krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj učinkovite so, če se z njimi srečajo že najmlajši in z njo nadaljujejo v vseh življenjskih obdobjih. Kot je razvidno iz vodiča po različnih programih za pomoč v primeru težav z zasvojenostjo NIJZ, se v Sloveniji izvajajo številni učinkoviti preventivni programi, dostopni vsem, še posebej ranljivim skupinam prebivalstva.

A kot ugotavljajo v nevladnih organizacijah, glede na količino tistih, ki imajo težave z zasvojenostjo, aktivnosti na področju preprečevanja odvisnosti vsekakor niso zadostne. Toda to se po Dularjevih navedbah počasi, a vztrajno premika v pravo smer. Podpirajo jih ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vedno večje zavedanje pomembnosti področja pa po njegovi oceni kažejo tudi občine. Na področju mladostniške problematike z zasvojenostjo pa so soočeni z izrazitim pomanjkanjem namestitvenih možnosti za tiste mladostnike, ki bi svojo problematiko vseeno morali reševati bolj intenzivno, je še opozoril.

Za preprečevanje odvisnosti moramo mladostnikom ponuditi okolje, ki bo uravnoteženo in v katerem bodo imeli občutek varnost in pomembnosti oziroma slišanosti. Družba kot celota je glavni vzornik z vrednotami in vedenjem. “Po drugi strani pa morajo imeti postavljene jasno meje s posledicami vred, mora jim biti dana odgovornost za lastna dejanja,” je izpostavil Dular.

Različni programi, različni ljudje

Na področju dela z odvisnostjo obstaja več organizacij, ki se vsaka zase trudijo dodati svoj delež oziroma pristop k izboljšanju stanja, pojasnjuje Dular. “Ne vidimo smisla v tem, da bi si konkurirali, saj ljudje niso prodajni artikli. Poleg tega so programi različni, enako pa velja tudi za ljudi,” je dejal. Zato poudarjajo pomen povezovanja organizacij, s čimer bi ustvarili bolj kvalitetno mrežo programov pomoči. Tako bi ljudje tudi s pomočjo drugih organizacij lahko dobili čim več podatkov o za njih najbolj primerni rešitvi.

NIJZ tudi letošnjo jesen pripravlja nacionalno konferenco ob mesecu preprečevanja zasvojenosti. Tokrat bo strokovnjake iz različnih strok združevala 14. novembra v Laškem. Kot so na NIJZ zapisali v vabilu, bo letošnja konferenca priložnost za srečanje z “net generacijo”, spoznavanje njenih značilnosti in izzivov, ki jih prinaša delo z njo.

STA

---