Oskarjevski nominiranci za najboljši film: v skici

V senci škandalov zaradi spolnih zločinov, gibanja Metoo in trenda močnih žensk v filmih ter nenazadnje še Donalda Trumpa in njegovega boja za dezinformacijo je letos ameriška akademija vsekakor izbrala devet izrazito raznovrstnih filmov, ki se potegujejo za naslov najboljšega oskarjevca.

Med izbranci so romanca, ki morda to ni, vojni film, ki gledalca skuša na vrat na nos treščiti v okoliščine, satirična grozljivka s temnopoltimi junaki, pretežno ženska komedija odraščanja, drama o ljubezni do pošasti in še kaj. To besedilo je skica nekaterih poglavitnih značilnosti nominirancev in njihovih možnosti za zmagoslavje - predvsem v kategoriji za najboljši film. Kategorija statistika pomeni pogled na stavne lestvice oskarjevcev.

Oblika vode (The Shape of Water) režiserja Guillerma del Tora. O filmu: čistilka v znanstvenem laboratoriju se zaljubi v pošast. Film vodi v oskarjevskem izboru; poleg nominacije za najboljši film mu jih pripada še dvanajst. Statistika: je na prvem ali drugem mestu uradnih oskarjevskih stavnic. Gledalci stavijo nanj, strokovnjaki malce manj. Osebno: pravzaprav je precej nenavadno, da se za tem filmom vali tolikšen plaz pohval. Gre vsekakor za enega slabših ali vsaj srednje dobrih filmov sicer dobrega režiserja. A ne bi bilo prvič, da bi se člani akademije odločili, da bodo podelili kipec za preteklo delo. Ta film ima prednost, da se izrazito naslanja na ameriško filmsko preteklost in se zanjo celo do neke mere opravičuje; je tudi za tole dobo izredno politično korektno delo. Je res zelo možen kandidat za dobitnika, in če bo Guillermo del Toro dobil katerikoli kipec, to vendarle ne bo najslabša stvar na svetu. Stavim, da bodo člani akademije letos hoteli biti malce bolj kontroverzni.

Najtemnejša ura (Darkest Hour) režiserja Joeja Wrighta. O filmu: na pragu druge svetovne vojne. Statistika: skoraj nihče ne stavi nanj kot na dobitnika za najboljši film. Osebno: se strinjam s statistiko. Vsekakor ni niti med boljšimi filmi leta. Čeprav redkokdo dvomi, da Gary Oldman ne bo dobil oskarja za najboljšega igralca. V tem primeru - morda nasploh v smislu igralcev - so nagrade bafta verjetno zelo dober pokazatelj.

Dunkirk režiserja Cristopherja Nolana. O filmu: neposredno v boj za Dunkirk. Statistika: je nekje na petem mestu najljubših za stavo. Osebno: najverjetneje ne bo izbran za najboljši film - akademija bo vsekakor z izborom želela poslati morda ne preveč neposredno sporočilo svetu. Za člane bo to premalo aktualen film s preveč arijci. Sicer eden boljših filmov režiserja.

Fantomska nit (The Phantom Thread). O filmu: modni kreator se zaljubi v natakarico. Statistika: na stavnicah se nahaja tik pred poslednjimi mesti. Osebno: najprej priznanje - sem oboževalec režiserja Paula Thomasa Andersona, Daniel Day Lewis pa je edini živeči igralec na svetu, pred katerim bi verjetno nenadzorovano, nemo padel na kolena. A očitno Fantomska nit preprosto ni film, ki bi ga bilo trendovsko pretirano nagrajevati: tematike ne poda dovolj silovito in očitno. In kljub temu da je odličen film, mnogo boljši kot nekateri drugi na tem spisku, je res, da Fantomska nit pač ni Tekla bo kri (There Will Be Blood).

Zamolčani dokumenti (The Post) režiserja Stevena Spielberga. O filmu: kako so časopisi s poštenim javljanjem napadli vlado. Statistika: blizu Najtemnejše ure in Fantomske niti. Osebno: zadnji film Stevena Spielberga je sicer relativno dober, a malo sumljivo filtriranje dejstev ter pretirano čustveno navijanje sta ga že oropala kakšne nagrade. Verjetno tudi oskarjevske.

Zbeži (Get Out) režiserja Jordana Peeleja. O filmu: kaj se dogaja s temnopoltimi prebivalci malega ameriškega kraja? Film je podoben Stepfordskim ženam (Stepford Wives), začinjen z rasno tematiko. Statistika: tretji ali četrti najbolj priljubljen film na stavnih lestvicah. Osebno: je pravzaprav izreden film in zabaven - a da bi tovrsten film dobil oskarja za najboljši film leta, bi bilo fenomenalno. Nobene težave. A zdi se vendarle premalo večnosten in poleg tega predvidevam, da bodo člani akademije razmišljali, da je oskar za film s temnopoltimi umetniki že bil na vrsti lani (Mesečina / Moonlight). Letos torej ne. In morda se ga niti spomnili ne bodo več.

Pokliči me po svojem imenu (Call Me By Your Name) režiserja Luce Guadagnina. O filmu: romantično poletje v Lombardiji. Statistika: na stavnicah je nekje okoli sredine. Osebno: film z izrazito harmoničnimi hvalospevi kritikov - a eden tistih, na katere preprosto ne padem. Glede možnosti za zmago v sekciji najboljšega filma: morda pade ven iz igre iz podobnega vzroka kot Zbeži. Geji so bili na vrsti lani.

Lady Bird režiserke Grete Gerwig. O filmu: vse muke odraščanja, če si misliš, da si intelektualka v malem mestu, in težavna mama, v katero se počasi spreminjaš. Statistika: zelo visoko. Približno tretji film na stavnicah. Osebno: logika bi lahko bila taka: če letos ni čas za geje in temnopolte, bi moral biti za ženske. Zveni smiselno, ali ne? In iz tega vzroka bi komična drama Lady Bird lahko bila izrazito močna kandidatka za kipec. Če se bo to slučajno zgodilo, bo prav krasno; film je nadvse dober. In še komedije niso ravno oskarjevski material - torej bi akademija prebijala led na več načinov hkrati. A z vsemi najboljšimi željami in celo določenim upanjem, da se motim, težko verjamem, da jih bo v premislek prisilil ravno prvenec Grete Gerwig.

Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside of Ebbing, Missouri) režiserja Martina McDonagha. O filmu: kako v akcijo spraviti šerifa malega mesta in ga prisiliti, da razišče brutalen umor? Statistika: prvi ali drugi film na mnogih stavnicah. Osebno: ni le moj osebni kandidat za najboljši film na tem spisku, temveč tudi film, ki ima res dobre možnosti, da prejme kipec za najboljši film (in ne le tega, recimo tudi za izvirni scenarij in najboljšo igralko). To je film, ki nosi prava sporočila - odslikuje življenje na robu, s čimer Hollywood dokazuje, da razume tiste, ki marajo Trumpa; premore izrazito močno žensko vlogo; je mračen, vendar proti koncu nudi, čeprav skromne, možnosti odpuščanja, upanja.

---