Kmetje na spodnjem Vipavskem bijejo plat zvona

Večji zelenjadarji, sadjarji in poljedelci na spodnjem Vipavskem zaradi suše in slabega odziva odgovornih nanjo bijejo plat zvona. Kot bi se narava norčevala, se še redke plohe spodnjega dela doline izogibajo. Pred dnevi je sicer bilo nekaj malega dežja, a ni kaj prida pomagal. Namakanje je porazno, a ni ga, ki bi resno ukrepal.

SPODNJA VIPAVSKA > “Kadar je pred dnevi padal dež trikrat v Novi Gorici, ga nismo v Vrtojbi (nekaj kilometrov stran) imeli niti kaplje. Šele zvečer je prišla majhna ploha. Vendar če bi želeli, da zalije tla, kar bi pomagalo za nekaj dni, bi moralo deževati ves dan,” pravi Darjo Kodrič, gospodar istoimenske vrtnarije. Nekoliko kasneje ga je sicer padlo nekaj, a le za vzorec.

Posestvo sredi Vrtojbenskega polja, kjer vzgajajo sadike dreves in grmov, ima vse pridelovalne površine odkrite, sadike lahko torej vodo dobijo z dežjem. Kadar je suša, ki je letos najbolj izrazita v spodnji Vipavski dolini, na Krasu in v slovenski Istri, pa so seveda odvisni od namakanja, natančneje od zdaj skoraj že razvpitega sistema Vogršček.

Darjo Kodrič, gospodar Vrtnarije Kodrič

“Voda je v sistemu na voljo od 6. do 22. ure, toda velikost naše vrtnarije je takšna, da ne uspemo zaliti vse vrst, ker je tlak v ceveh prešibek.”

“Razmere so katastrofalne”

Vrtojbenska vrtnarija ima prostor za sadike razdeljen v 28 vrst, in če bi po besedah gospodarja vsako lahko zalival od 20 minut do pol ure, bi bilo to dvakrat na teden dovolj. Ampak letos, ko je namakalni zadrževalnik na Vogrščku zaradi obnove pregrade prazen in sklad kmetijskih zemljišč zdaj v omrežje za zalivanje kmetijskih površin črpa vodo iz Vipave, to ne gre.

Kmetje razmere ocenjujejo za katastrofalne in se sprašujejo, kaj so odgovorni razmišljali spomladi, ko je bilo dežja polno, in zakaj se ni zadržalo dovolj vode za morebitno hudo sušno obdobje.

“Voda je v sistemu na voljo od 6. do 22. ure, toda velikost naše vrtnarije je takšna, da ne uspemo zaliti vse vrst, ker je tlak v ceveh prešibek,” je pojasnil Kodrič. Namesto po tri vrste hkrati, kot je bilo mogoče prejšnja leta, bi zmogli letos vodo iz umetnega jezera pršiti le po eni vrsti. In ker jih je 28, “jih ne bi uspeli v teh nekaj urah zalili niti pol, pri čemer bi vsaka vrsta vodo dobivala le 15 minut,” nam je razložil. Za nameček je zavoljo oddaljenosti posestva od črpalk dodatno prikrajšan, ker voda za namakanje do tja priteče z zakasnitvijo.

Klub vsem težavam z namakanjem, ki se v spodnji Vipavski dolini ponavljajo že leta, mu je menda zastarel sistem vendarle služil, zdajšnje razmere pa ocenjuje za katastrofalne in se sprašuje, kako so odgovorni razmišljali aprila in maja, ko je bilo dežja polno. Takrat se preprosto ni zadržalo dovolj vode za možno hudo sušno obdobje, zato pa morajo zdaj v vrtnariji pridelek namakati z vodo iz vodovoda. In najverjetneje niso edini, ki so pomagajo na ta način.

Koliko je sploh vredna odredba?

Kodrič namreč ni edini, težave z namakanjem imajo pravzaprav vsi pridelovalci tega območja. Medtem pa odgovorni cincajo. Zadnje, kar se je v tej nadaljevanki zgodilo, je, da so župani in en podžupan renške, mirenske, šempetrske in novogoriške občine podpisali odredbo za izvedbo intervencijskih ukrepov na namakalnem razvodu Vogršček. Odredba je predvidela zaporo ene od dveh iztočnih cevi iz zadrževalnika, narejenih zato, da se v strugi Vogrščka pod pregrado zagotavlja minimalni pretok vode, nadaljnje črpanje vode iz reke Vipave tudi v primeru zmanjšanja minimalnega pretoka pod trenutno predpisanih 2,32 kubičnega metra na sekundo in prečrpavanje vode iz zgornjega jezera zadrževalnika v spodnjega. Vse je že pred tem zagovarjal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Anton Harej, sicer doma iz Dornberka.

Po podpisu odredbe je pričakoval, da bo v tednu dni vsaj zatesnjena ena od dveh omenjenih iztočnih cevi, da bi manj vode šlo iz zadrževalnika. A se to ni zgodilo, ker se, kot je povedel kasneje, vpleteni, na primer ministrstvo za okolje in prostor, še niso odzvali. Kot razlaga poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan, pa občine ne morejo civilni zaščiti naročiti ukrepanja po sili razmer, v tem primeru, da iz zgornjega, polnega jezera zadrževalnika prečrpa del vode v spodnjega, ki je skoraj prazen. Ne gre namreč za nujni ukrep v izrednih razmerah.

Direkcija za vode pa nič

Ker z zadrževalnikom upravlja okoljsko ministrstvo oziroma direkcija za vode, smo ta organ vprašali, ali bodo ukrepali. “Predlagamo vam, da se obrnete na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi vsebinski nosilec vseh aktivnosti sistema Vogršček in tudi sklicatelj zadnjega sestanka na temo. Namakanje in vse povezano z namakalnim sistemom ni v pristojnosti direkcije za vode, direkcija je zadolžena le za vodenje investicije sanacije pregrade,” so odrinili žogico od sebe. Harej nam je dejal, da “nam bodo dovolili prečrpati vodo in zgodnjega bazena.” Po njegovih besedah naj bi dovoljenje dala prav direkcija. A na kmetijskem ministrstvu pravijo, da s strani direkcije “ni bilo izdano nobeno soglasje k poseganju v vodna telesa.”

Medtem pa čas teče in suša vztraja, kmetje, sadjarji in veliki pridelovalci zelenjave pa bijejo plat zvona. Sadike vrtnarije Kodrič denimo dobivajo tudi pitno vodo iz vodovoda, pri čemer so količine vode, porabljene za namakanje, velike: v 20 dneh julija je vrtnarija potrošila več kot 1100 kubičnih metrov. Kot je preračunal gospodar, bi je v pol leta, ko je potrebno namakanje, šlo 8500 “kubikov”, in se pomenljivo sprašuje: “Kdo nam bo povrnil ta dodatni strošek?”

---