Slovenska ekipa se je olimpijade v astrofiziki udeležila iz Avberja na Krasu in se odlično izkazala

Včeraj popoldne se je končala 14. mednarodna olimpijada v astronomiji in astrofiziki, na kateri je tekmovalo 300 predhodno izbranih udeležencev iz 50 držav. Potekati bi morala v Kolumbiji, a so zaradi epidemije olimpijado prvič izvedli virtualno. Slovenska ekipa si je za enotedensko “bazo” izbrala kar Avber na Krasu.

AVBER > Deset slovenskih tekmovalcev in spremljevalna ekipa bi seveda mnogo raje odleteli v kolumbijsko Bogoto in tam ob tekmovanju izmenjali z drugimi tekmovalci še marsikatero izkušnjo, a so se zaradi epidemije organizatorji odločili, da prvič v zgodovini izpeljejo olimpijado v spletnem okolju, čeprav je bil to organizacijsko in tehnično velik izziv. Zaradi covida-19 je namreč že lanska odpadla.

Namesto v Bogoto - v Avber

Slovensko reprezentanco je sestavljalo deset tekmovalcev, dijakov zadnjih letnikov srednjih šol in študentov prvega letnika fakultet. Izjemoma so namreč letos lahko sodelovali tudi lani uvrščeni, tako sta Slovenijo zastopali kar dve ekipi, vsaka v svoji kategoriji. “Tekmovanje se je začelo v ponedeljek, priprave nanj pa smo mi začeli dva dni prej,” je povedal Rok Kovač, član slovenske spremljevalne ekipe in supervizor tekmovanja.

Andrej Guštin

vodja ekipe slovenskih astrofizikov

“Mi smo tu že šesto leto, tu je naša baza, tudi za strokovna srečanja. Ostajamo tu predvsem zaradi prijaznosti ljudi.”

Vse od petka, 12. novembra, so bili tekmovalci nastanjeni na turistični kmetiji Francinovi v Avberju. “K nam prihajajo na priprave že od leta 2009,” je povedala gostiteljica Bojana Ukmar, ki je vseh deset dni skrbela tudi za njihovo prehrano.

Velik izziv pa je bilo letos tudi zagotoviti ustrezno tehnično podporo za tekmovanje: “Vsak udeleženec je moral imeti svoj dostop do zooma, med tekmovanjem jih je spremljala še dodatna kamera. Hvala bogu imamo optiko. Je pa ravno prvi dan, ko bi morali oddati naloge, prišlo do tehničnih težav, a jih je Telekom res hitro odpravil,” je pojasnila.

S pohoda do Štanjela in Štjaka so se mladi astronomi in fiziki vračali v temi in tako označili kraj svojega 10-dnevnega bivanja. (foto: Rok Kovač)

Tudi po pet ur težkih izzivov na dan

Tekmovanje ni bilo mačji kašelj. Nanj se namreč uvrstijo le najboljši od najboljših. “Najprej je potekalo šolsko tekmovanje in nato državno, najboljše na državnem pa so povabili na enotedenske priprave, kjer so izbrali najboljših pet za olimpijado,” je pojasnila Marija Judež, dijakinja tretjega letnika Srednje elektro šole in tehniške gimnazije iz Novega mesta, ki se ji je uspelo uvrstiti v peterico najboljših.

V astronomijo je zaljubljena že od malega, je še povedala, v sedmem razredu se je prvič udeležila tekmovanja. Kljub že bogatim izkušnjam in dobrim pripravam je v soboto, dan po končanem tekmovanju, priznala, da je bilo težko: “Pričakovala sem, da bodo naloge težke, ne pa, da bodo tako težke. V ponedeljek smo pisali več kot tri ure, v torek štiri ure in pol, v sredo pet ur, v četrtek tri ure in v petek 45 minut,” je opisala petdnevni miselni izziv.

Slovenska ekipa med peterico najboljših

A včeraj popoldne, ko so organizatorji razglasili rezultate, se je izkazalo, da sta bili obe slovenski ekipi izvrstno pripravljeni. “Fenomenalno! To je eden največjih uspehov slovenskih ekip v zgodovini naravoslovnih olimpijad! Osvojili smo dve zlati, dve srebrni in štiri bronaste medalje ter eno pohvalo,” včeraj popoldne ni mogel skriti zadovoljstva mentor in vodja ekipe Andrej Guštin.

Po številu osvojenih medalj se je namreč Slovenija uvrstila med pet najboljših držav udeleženk, pri čemer so se tekmovanja udeležile tudi takšne vselile, kot so Rusija, Indija, Kitajska in ZDA. Tudi Guštin je priznal, da je bila letošnja olimpijada zelo težka, zaradi posebnih okoliščin tudi za vseh tisoč mentorjev in za organizatorje, saj so tako množično tekmovanje prvič izpeljali na tak način. Za slovenski del organizacije je poskrbelo Društvo matematiko, fizikov in astronomov Slovenije.

Poleg vodje ekipe je za slovenski del tekmovanja skrbela še glavna mentorica, Dunja Fabjan z Opčin, sicer zaposlena na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, tretji mentor je bil Krištof Skok.

In kako so za tekmovanje izbrali ravno Avber? “Mi smo tu že šesto leto, tu je naša baza, tudi za strokovna srečanja. Ostajamo tu predvsem zaradi prijaznosti ljudi,” je povedal Guštin.

Udeleženci olimpijade so med desetdnevnim bivanjem dobro spoznali tudi okolico Avberja, med drugim so se peš odpravili do Štanjela, v petek pa do Štjaka na Vrheh. Domov so se obakrat vračali v temi. A za poznavalce zvezd to seveda ni bila težava.

---