Odkritje pod predorom: “Ni še Postojnska jama, lahko pa bo”

Ob gradnji predora Lokev na trasi drugega tira so odkrili novo veliko jamo oziroma celo večji in razvejan jamski sistem. “Ni še Postojnska jama, lahko pa da bo. Sicer je bolj podobna Kačni jami. Spodaj se širi na več koncev,” pove dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Med gradnjo so odkrili že več kot 20 jam. Za zdaj nobena ne ovira gradbenih del.

Ob gradnji predora Lokev na trasi drugega tira so odkrili novo 
veliko jamo. Foto: Marko Zakrajšek, DRP Škofja Loka
Ob gradnji predora Lokev na trasi drugega tira so odkrili novo veliko jamo. Foto: Marko Zakrajšek, DRP Škofja Loka

SEŽANA > To jamo so že pred časom najprej raziskali do globine 35 metrov do neprehodne ožine. “Zdaj smo to ožino razširili in prišli še skoraj 100 metrov globlje, kjer pa nam je zmanjkalo vrvi. Spodaj sta široki brezni, eno globoko 35 metrov, drugo približno 50 metrov. Pričakovali smo, da bo večja jama, ker je bil velik prepih in koncentracija ogljikovega dioksida zelo visoka, kar je vedno znak, da je zadaj večji jamski prostor,” opisuje Mitja Prelovšek. V prihodnjih dveh tednih bodo jamo raziskovali še naprej.

Odkrita jama pri Lokvi in njeno raziskovanje nista ustavila gradbenih del. “Gradbincem niti miniranja ni bilo treba ustaviti, medtem ko smo bili raziskovalci v jami,” pravi. “Jama je pod predorsko cevjo, a zelo globoko, tako da na samo predorsko cev ne vpliva,” dodaja. Za raziskovalce pa je pomembna, saj tako pridobivajo podatke o globini talne vode in o sestavi tal. “Celo premog smo našli,” je povedal strokovnjak z Inštituta za raziskovanje krasa pri Znanstveno-raziskovalnem središču Slovenske akademije za znanost in umetnost.

Jama pri Črnem Kalu z veliko vode za Istro

Med bolj zanimivimi pa je jama številka 24, ki so jo odkrili nedavno na istrskem koncu, na trasi predora Beka, tik pod črnokalskim kamnolomom. “Zdaj ni več dostopna. Bila pa je dolga kar 133 metrov. To je vodnata jama. Za sifonom smo našli celo fosilne kosti srne. Jama se nadaljuje s sifonom, tako da bi potrebovali še potapljače,” našteva Prelovšek. Tudi v najhujši suši je imela pretok vode liter na sekundo, maksimalni pretok v jami pa je na grobo ocenjen med 50 in 100 litrov v sekundi, kar je ob pomanjkanju vode v Istri gotovo zanimiv podatek.

Krasoslovci z inštituta tako raziščejo, izmerijo dokumentirajo vse jame na trasi in predlagajo ukrepe, ki jih potrdijo na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo narave.

V 2TDK na podlagi predhodnih meritev pričakujejo, da bodo med gradnjo drugega tira našli približno deset večjih in približno 100 manjših jam. Inženirje najbolj skrbi, da bi naleteli na kraško jamo, ki bi zahtevala podzemne mostove, pojasnjujejo v 2TDK.


Najbolj brano