Postenje ni stradanje

Postenje poznajo vsi narodi in vse kulture sveta. Zakaj sploh moramo postiti in telo očistiti?

V zimskem obdobju se zaradi velikega uživanja razmeroma mastnih jedi in tudi pomanjkanja zelenjave strupi hitreje nabirajo, kot jih uspemo odvajati. Zastruplja nas lahko povsem zdrava hrana, če je uživamo preveč, če je enolična in pomanjkljiva in z njo ne dobimo vseh potrebnih snovi za pravilno delovanje telesa. Navdajata nas občutek utrujenosti in brezvoljnosti z vsem, kar to spremlja. Prav tako se manj gibamo v naravi, ker je dan krajši in vreme slabše, več je praznikov. Z mesno in zlasti mastno hrano ustvarjamo več energije, s tem tudi odpadnih snovi. Zato po pustu, ki je mejnik zimskega obdobja, potrebujemo temeljito čiščenje telesa. Zgodovinsko gledano temu je namenjen - spomladanski post. Postno čiščenje, kot rečeno, poznajo vse kulture, tudi najstarejše.

Vendar post ni stradanje in tudi med postenjem moramo skrbeti za uravnotežen vnos snovi v telo.

Pogosto ljudje preprosto “skočijo” direktno v post in uživajo samo presno zelenjavo in sadje ali pijejo samo sokove. Ker smo zaradi zime in strupov, ki so se nabrali, oslabljeni, tako početje ni modro in se bomo še slabše počutili, saj bomo takoj sprostili strupe iz jeter in jih poslali v izločevalne organe, v limfni sitem, črevesje in v kožo. A ti organi niso pripravljeni in niso sposobni odstraniti tolikšne količine strupov.

Današnja industrijsko predelana hrana je pomanjkljiva in ponavadi neuravnotežena, kar pa oslabi delovanje razstrupljevalnih organov. Zato je treba postenje prilagoditi današnjemu času in posamezniku, saj se izločanja strupov od človeka do človeka razlikuje in je odvisna od starosti, prehranskih navad in dela, ki ga opravlja.

Post kot osnova za razstrupljevanje poteka res v treh stopnjah, a mi jih ne zaznamo, saj so med seboj prepletene in potekajo sočasno. No, prva stopnja skuša pomagati želodcu in vranici, da čimbolj učinkovito vsrkajo hrano in nadzirati krvni sladkor. Cilj druge stopnje je izločiti strupe iz črevesja, obnoviti sluznico črevesja ter pospešiti prehod hrane skozi debelo črevo in čistiti limfni sistem, kri, želodec in črevesje. Cilj tretje stopnje pa je razstrupljevanje jeter in ledvic ter končno izločanje vseh strupenih snovi iz telesa.

Za vse faze je nujno, da pridobimo:

- beljakovine: jajca, ker imajo metionin, cistein ter holin. Pri prigrizkih si dajmo zraven tudi nekaj rezin pršuta, albuminske skute in vseh mlečnih izdelkov. Ne pozabimo tudi na govejo in kokošjo juho s polno jušne zelenjave in ribe, ki imajo maščobne kisline omega 3 ter sirotke, ki ima tri aminokisline glicin, glutamin in cistein za izdelavo glutationa. Ta nevtralizira težke kovine, med njimi tudi živo srebro in proste radikale in jih odplavlja iz telesa. Znano je, da deaktivira kar 30 različnih karcenogenih snovi, uničuje perokside in razstruplja že oksidirane maščobe. Proces vezave strupov in njihove nevtralizacije poteka toliko časa, dokler molekul strupov ni preveč za število molekul glutationa, ki ga ima telo na voljo. Več ga imamo na voljo, bolj temeljito bo čiščenje telesa in bolj mladi in zdravi bomo.

Slaba prehrana, hud stres, okužbe, onesnaženost okolja, razna sevanja in človekove razvade znižujejo raven glutationa v krvi in čedalje bolj upočasnjujejo njegovo nastajanje. Jetra so vse bolj obremenjena in ne zmorejo več v celoti opravljati svoje naloge razstrupljevalca. Mi postajamo čedalje bolj dovzetni za razpadanje celic zaradi oksidativnega stresa, ki ga povzročajo prosti radikali v procesu prebave in presnove in tisti iz okolja. Glutation je v beluših, pomarančah, grenivkah, orehih, čebuli, korenju, špinači, zelju, regratu, cvetači in brokoliju. Nastajanje glutationa iz aminokislin sirotke pa pospešita vitamin C in selen.

- zelenjavo in sadje: poleg omenjenenih živil potrebujemo še: krompir, paradižnik, gomolj janeža, bučke, kopriva in sadje: hruške, jagodičje, ananas, oljke ... Hruške ohranjajo raven krvnega sladkorja in znižujejo holesterol, oljke pa podpirajo delovanje nadledvičnih žlez.

- žita z rastlinskimi beljakovinami: riž, proso, pira, pšenica in amarant ...

- semena, zelišča in začimbe z eteričnimi olji: laneno seme, origano in timijan, kumina, koriander, poprova meta, koper, pegasti badelj...

- hladno stisnjena olja: olje pšeničnih kalčkov, oljčno olje, orehovo in lešnikovo olje, laneno in sezamovo olje.

In koliko časa naj traja spomaldansko čiščenje?

Nekako tri tedne do 40 dni, kakor priporoča večina verstev. Vsekakor pa se nadzorujemo tako, da spremljamo znake in prilagajamo dolžino posamezne faze. Za vse tri faze je skupen napotek, da ko zjutraj vstanemo, spijmo velik kozarec vode s celo limono. Voda naj bo mlačna, ne mrzla.

Primeri zajtrkov: jogurtov napitek iz kozjega ali ovčjega mleka, ki mu dodamo ananas, naribano jabolko ali hruško. Poleg tega zaužijemo še kuhano jajce z ovsenim kruhom.

Za malico, dopoldne in popoldne: ovseni kolač ali ovseni kruh z arašidovim maslom in pol banane; mešani peščki z orehovimi jedrci z rezino kruha; kozarec zelenjavnega soka iz korenčka, zelene, rdeče pese in ingverja; pol avokada; pijemo zeliščni ali zeleni čaj.

Kosilo in večerja: ribe, jagnjetina ali perutnina domače, talne reje z veliko zelenjave. Vegetarijanski obrok naj vsebuje tofu in stročnice ali piro, proso in riž. Dodati moramo mandlje, brazilske orehe in lešnike, Dobra kombinacija je neoluščeni rjavi riž z zelenjavo, kuhano na pari ali na hitro popraženo ali podušeno na vročem olju. Posebej so primerni: paradižnik, brokoli, korenček, paprika, čebula, česen, blitva in špinača. Dovoljen je pečen ali kuhan krompir.

Priporočljivi recepti:

Tribarvne solate: očistimo tri vrste solate: rdeče zelje, belo zelje in korenček. Glavico rdečega zelja prerežemo na štiri dele, stržen odrežemo in zelje naribamo. Ga pretlačimo, da postane mehko. Tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, oljčno olje in balzamični kis iz temnega grozdja. Sladko zelje naribamo, zgnetemo kot prej in tik pred serviranjem dodamo zeliščno sol, dve žlici medu in dve žlici jabolčnega kisa in sončično olje. Korenček naribamo, sproti škropimo z limoninim sokom, da ne oksidira. Dodamo česen in oljčno olje. Vse tri barve solat ponudimo na skupnem krožniku.

Dimljen losos z jabolkom:

Potrebujemo: 0,5 kg dimljenega lososa, 1 jabolko, sveži hren, limonin ali limetin sok in oljčno olje.

Pripravimo: Dimljen file lososa narežemo na krožnik, dodamo na krhlje narezano jabolko, nariban sveži hren ter pokapamo z limoninim ali limetinim sokom ter oljčnim oljem.

Široki rezanci z dimljeno postrvjo in špinačo:

potrebujemo: 40 dag širokih rezancev, 30 dag mlade špinače, 15 dag dimljene postrvi, 1 dl smetane, suho belo vino, , olivno olje, 1 strok česna, sol in poper.

Pripravimo: na oljčnem olju popražimo drobno nasekljan česen. Dodamo očiščeno in narezano špinačo in jo nekaj minut dušimo, da se zmehča; solimo in popramo. V kozici segrejmo žlico oljčnega olja in na njem hitro popražimo na kocke narezano dimljeno postrv. Prilijemo nekaj žlic vina, podušimo, da vino izpari in dodamo smetano, solimo in na kratko pokuhamo. Posebej v osoljenem kropu skuhamo široke rezance. Odcejene zmešamo z omakama dimljene postrvi in s špinačo ter takoj ponudimo. Namesto širokih rezancev lahko uporabimo testenine, špinačne torteline ali raviole.

Matevž: skuhamo biološko pridelan, opran in neolupljen krompir, posebej pa fižol. Oboje zmešamo v mešalniku, da je masa enovita, kakor za pire. Na kocke narežemo kraško slanino in jo samo pogrejemo na oljčnem olju, skupaj z rožmarinom in česnom, samo toliko, da česen zadiši. S tem zabelimo “'matevža'”. Posebnost sta neolupljen krompir in rožmarin.

---