Diana Košir: “Status mlade raziskovalke vidim kot privilegij”

Notranjka Diana Košir je nedavno svoje službeno in življenjsko poslanstvo našla v Slovenski Istri. Kot mlada raziskovalka na Inštitutu za jezikoslovne študije (IJŠ) ZRS Koper in doktorska študentka na Fakulteti za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem postavlja temelje raziskovalnim potem Primorske. Meni, da je vsebin, ki so zelo mediteranske, istrske, veliko, a če ostanejo le v znanstvenih monografijah in člankih, širša javnost od njih nima veliko. Zato je zavihala rokave, si nadela rokavice in nemalo časa preživela v arhivih in brskala po starih rokopisih, dokumentih in knjigah. Raziskuje namreč vlogo izjemno dejavnega koprskega frančiškana Hijacinta Repiča iz samostana sv. Ane.

Kdaj in kako ste se odločili, da boste svoje znanje s področja slovenistike razširili še v vlogi mlade raziskovalke na ZRS Koper?

“Ideja o doktoratu je pri meni zorela nekaj časa. V resnici sem o njem konkretneje začela razmišljati v času porodniškega dopusta, ko sem izvedela za razpis za mladega raziskovalca na Inštitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper. Prijavila sem se in bila po selekcijskem postopku tudi izbrana. Zame je bil to popoln skok iz cone udobja, saj sem imela redno zaposlitev kot profesorica slovenščine na srednji šoli, delo pa sem tudi rada opravljala. Je pa potem odtehtala tista želja po nenehnem učenju in odkrivanju novega. Nisem tip človeka, ki bi bil zadovoljen z rutinskim delom, čeravno tudi poučevanje to ni. Rada si postavljam intelektualno zahtevnejše izzive, ki mi omogočajo, da tako osebnostno kot karierno rastem.”

Velika ljubiteljica slovenskega jezika

Diana Košir prihaja iz Cerknice. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Gimnaziji Ledina v Ljubljani. Nato je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala primerjalno književnost in literarno teorijo ter španski jezik in književnost. Po končani 1. bolonjski stopnji se je preselila v Koper, opravila diferencialne izpite in se vpisala na študij slovenistike na Fakulteto za humanistične študije. Decembra 2017 je magistrirala in pridobila naziv magistrica profesorica slovenistike. V letih 2017 in 2018 je poučevala slovenščino na Srednji elektro in pomorski šoli v Portorožu, od marca 2020 do septembra 2021 pa je bila profesorica slovenščine na Srednji šoli Izola. Od jeseni 2021 je zaposlena na Inštitutu za jezikoslovne študije ZRS Koper kot mlada raziskovalka.

Je mamica dveh otrok, z družino živi v Svetem Antonu.

Mladi cenijo, kar je uporabno

Študij na FHŠ Koper vam ni tuj, saj ste tu že magistrirali. Kaj in pod čigavim mentorstvom ste raziskovali na tej stopnji študija?

“Verjamem, da si družba, ki zna ceniti svojo preteklost, lahko utira pot v svetlo prihodnost.”

“Na drugi bolonjski stopnji sem zaključila pedagoško smer Slovenistike. V magistrskem delu sem se ukvarjala z medkulturno zmožnostjo v šolskem in učnem procesu in natančneje - v teoriji in praksi - z didaktičnim modelom TILKA, ki spodbuja pristope v poučevanje, v katere verjamem tudi sama – denimo poučevanje jezika ob ali s pomočjo književnosti, krepitev (med)kulturne sporazumevalne zmožnosti ob literarnih in neliterarnih besedilih, vpeljevanje sodobnih žanrov in aktualnih problematik, razvijanje kritičnega mišljenja in strategij nenasilne komunikacije, kar se v času, ko smo priča sovražnemu govoru v direktnih in posrednih oblikah tako v javnem diskurzu kot tudi v šolskem prostoru, zdi zelo potrebno … Magistrirala sem pod mentorstvom dr. Vesne Mikolič, avtorice didaktičnega modela TILKA. Zadovoljna sem, da sem lahko to znanje uporabila tudi pri lanskem projektu, kjer smo oblikovali učbeniško gradivo za poučevanje slovenščine v srednjih šolah po imenovanem modelu. Gradiva smo oblikovale slovenistke, jezikoslovke in srednješolske učiteljice. So zelo barvita in kreativna, interaktivna. Komaj čakam, da jih predstavimo učiteljem.”

Kako pa bodo ta gradiva prišla do učiteljev?

“Status mlade raziskovalke vidim kot privilegij, saj čisti študijski del in pisanje disertacije sodita v naše delo (sicer bi to morali početi ob drugi zaposlitvi), a hkrati kot zavezo, saj mora biti cilj v določenem roku tudi dosežen.”

“Z mentorico dr. Vesno Mikolič pripravljava usposabljanja, morda že v prihodnjem šolskem letu. Mislim, da nam v šolah manjka svežine, povezovanja usvojenih snovi in pa predvsem pragmatičnega vidika učenja, ki ni samo sebi namen – kot učiteljico so me dijaki pogosto spraševali, čemu se morajo nečesa učiti. Danes so vrednote v povezavi z učenjem drugačne, mladi cenijo tisto, kar prepoznajo kot neposredno uporabno in koristno za življenje. In to se mi zdi do neke mere tudi prav, da se čim več časa trudimo mlade učiti kompetenc za življenje – spoštljiva in učinkovita komunikacija gotovo sodi mednje.”

Raziskovalne teme so vezane na mediteranski, primorski prostor

Kako poteka vaše delo kot mlada raziskovalka?

“Moje delo je zelo dinamično, kreativno, kar mi dopušča fleksibilen urnik, si pa tako organiziram tudi sama. Praktično takoj ob prihodu na IJŠ ZRS Koper me je mentorica dr. Vesna Mikolič vpeljala v tekoče domače in mednarodne projekte, v organizacijo dogodkov inštituta (večji zalogaj je bil mednarodni dogodek Pont, ki smo ga soorganizirali z Mestno občino Koper in Beletrino, evro-mediteransko književno nagrado in listine Pont podeljujemo na vsaki dve leti), hkrati pa me je spodbudila k mreženju. Tako lani kot letos sem se prijavila na nekaj simpozijev in konferenc, kjer sem nastopila z referatom in strokovni javnosti predstavila del svojih raziskav, vsebinsko povezanih z mojim raziskovalnim področjem. Vse to počnem poleg študijskih obveznosti – je pa predmetnik na tretji stopnji študija zasnovan zelo usmerjeno, vezano na temo disertacije, kar je gotovo prednost.”

Kako pa ocenjujete vlogo tovrstnih sodelavcev za inštitucijo kot je ZRS Koper?

“Menim, da mladi raziskovalci pripomoremo naši inštituciji z dveh vidikov: prvič, ker je raziskovalna tema lahko neposredno vezana na mediteranski, primorski prostor in tako pomeni znanstveni doprinos stroki in regiji; drugič pa v široki paleti možnosti, ki jih poleg znanstvenega dela mladi raziskovalci v lokalnem istrskem okolju in širše lahko počnemo – tu mislim na vključevanje v projekte in dejavnosti za komunikacijo znanosti – naj bo to preko dogodkov, delavnic, medijskih vsebin, medgeneracijskih projektov idr. Le tako se znanje lahko prenaša v javnost in plemeniti. Nasploh je vsebin, ki so zelo mediteranske, istrske, veliko, a če ostanejo le v znanstvenih monografijah in člankih, širša javnost od njih nima veliko. Status mlade raziskovalke vidim kot privilegij, saj čisti študijski del in pisanje disertacije sodita v naše delo (sicer bi to morali početi ob drugi zaposlitvi), a hkrati kot zavezo, saj mora biti cilj v določenem roku tudi dosežen.”

Z rokavicami v arhivih in “šufitih”

Mladi raziskovalci postavljate temelje raziskovalnim potem Primorske. Katera je vaša osrednja tema raziskovalnega procesa ter vaše doktorske disertacije?

“Moje delo poteka na področju narodnega vprašanja, natančneje se ukvarjam z utrjevanjem slovenstva v Istri oz. v Avstrijskem primorju (ki je zajemalo še Trst in Goriško) od sredine 19. stoletja do konca 1. svetovne vojne. To utrjevanje raziskujem v jezikovnem in literarnem pogledu. V Istri izpostavljam vlogo izjemno dejavnega koprskega frančiškana Hijacinta Repiča iz samostana sv. Ane, ki je pisal nabožne članke, za slovenske vernike pridigal in spovedoval po slovensko, za mlade klerike, ki so k frančiškanom v noviciat prihajali iz celotne Istre in Dalmacije, pa je spisal celo slovensko slovnico, da bi se lažje navadili jezika številnih vernikov iz koprskega zaledja. Takega angažmaja je bilo pred vojno tu malo. Žal se je slovnica v 50. letih minulega stoletja izgubila, pomeni pa dragocen pripomoček iz tistega časa, ko se je slovenstvo v Istri v primerjavi z matico le počasi prebujalo in ne zlahka družbeno in jezikovno krepilo (vojna in fašizem sta ta proces zaustavila). Nekaj upov je še ostalo, da se rokopis skriva v kakšni istrski 'šufiti' …”

Kako ste do te teme sploh prišli in kdaj? Kdo so vaši mentorji? Kako temo razvijate?

“Ta sociolingvistična in literarnozgodovinska tema mi je bila poleg še ene, povsem literarne in manj 'otipljive', ponujena na samem začetku, ko je bilo treba začrtati smer študija in raziskovanja. Precej hitro sem se odločila za literarnozgodovinsko, saj me je pritegnila njena konkretnost – v prvem letu sem nemalo časa preživela z rokavicami v arhivih in brskala po starih rokopisih, dokumentih in knjigah. Moja raziskovalna mentorica na inštitutu je dr. Vesna Mikolič, ki me je vpeljala v temo in me tudi sicer zelo skrbno in premišljeno usmerja skozi raziskovalno formacijo, za kar sem ji neizmerno hvaležna. Moja študijska mentorja na fakulteti, prav tako izvrstna profesorja, pa sta dr. Krištof Jacek Kozak za literarnovedni del in dr. Jožica Škofic za zgodovinsko-jezikoslovni.”

Katere teme vas znotraj - pa tudi izven - študija še zanimajo?

“Pritegnejo me tako literarne kot zgodovinske, družbene in etnološke teme v povezavi z razvojem jezika in slovensko kulturno dediščino. Znotraj jezikoslovja sem se našla predvsem na področju pragmatike in sociolingvistike, vendar tu ne mislim zgolj na jezikovno rabo v zgodovinskem gradivu, pač pa me zanimajo tudi aktualni jezikovni trendi. Rada bi razširila svoje znanje na področju jezikovnih korpusov in digitalnega jezikoslovja.”

Na katero področje (pedagoško, raziskovalno ...) bi se radi po zaključenem statusu mlade raziskovalke usmerili?

“V prihodnosti se vidim v kombinaciji obojega – prvenstveno raziskovanja, ki bo tudi aplikativno usmerjeno, saj stremim h konkretnim rešitvam, in tudi poučevanja. Prav odkrivanje kulturne in materialne zapuščine koprskih frančiškanov se mi skozi raziskovanje kaže kot zgodovinsko pomembno za Slovence ob Jadranu na prelomu stoletij. Tu vidim kar nekaj manevrskega prostora za raziskovanje. Verjamem, da si družba, ki zna ceniti svojo preteklost, lahko utira pot v svetlo prihodnost.”

---