Kdo bo sploh skrbel za starejše?
V domovih starejših občanov po vsej državi ostajajo postelje prazne, ker ni dovolj zaposlenih, predvsem zdravstvenega kadra, da bi lahko prevzeli skrb za vse varovance. Praznih naj bi bilo kar okrog 750 postelj, kar za domove seveda pomeni izpad prihodka. V čakalnih vrstah je trenutno okrog 17.000 prosilcev, realna številka je sicer nižja, a vendarle. Čakalne vrste na eni in prazne postelje na drugi so odraz stanja, v katerem se je znašel predolgo razpadajoč sistem socialnega varstva. Toda niso prazne le postelje, v Pivki je prazen, in to že več mesecev, kar - cel dom, nov, sodobno opremljen, ki bo primerjalno ponudil ne le boljše (seveda tudi nekoliko dražje) pogoje za bivanje, temveč bržkone tudi za delo. A kandidatov zanj je premalo, da bi dom že lahko sprejel prve stanovalce. In to kljub temu, da gre za koncesionarja, ki je sicer zavezan enaki plačni politiki, kot jo imajo javni domovi, a vendarle lažje najde vzvode za dodatno nagrajevanje in motivacijo zaposlenih.
Nelagodje investitorja, avstrijske SeneCure, ki je pred časom na slovenski trg stopila z velikimi načrti, je zagotovo veliko. Nov dom je mrtev kapital, z njim imajo za zdaj le stroške, investicija se še ne vrača.
Zidovi brez (dovolj) ljudi so trpek opomnik, da vlaganje v stavbe niti v dodatne storitve, ki jih uvaja novi zakon, ne bo koristilo brez dodatnega vlaganja v zaposlene.
V zadregi je tudi občina, ki si je zelo dolgo prizadevala, da bi svojim občanom vendarle približala oskrbo, možnost, da dom sploh pridobi, pa se ni pokazala v okviru javne mreže, temveč grozda več manjših, zasebnih domov za starejše.
Zdaj že precej pozabljena epidemija je z vso krutostjo na površje naplavila posledice dolgoletnega zanemarjanja področja skrbi za starejše ter hude kadrovske, finančne in tudi prostorske težave. Na prejšnje vodstvo pristojnega ministrstva so leteli očitki, da se slednjih loteva v glavnem z novimi posteljami v zasebnih domovih, kjer varovanci plačujejo v povprečju višje cene, kakršne si lahko privošči peščica.
A zidovi brez (dovolj) ljudi so trpek opomnik, da vlaganje v stavbe niti v dodatne storitve, ki jih uvaja novi zakon, ne bo koristilo brez dodatnega vlaganja v zaposlene, oskrbe pa ne bo možno zagotoviti za vse, ki bi jo potrebovali - in teh bo vedno več. In to ne velja le za institucionalno varstvo, temveč tudi storitev pomoči na domu, ki naj bi jo krepili. Preobremenjenost, preslabe plače, zastareli normativi, podcenjenost dela so glavni razlogi, da zaposleni iz socialnega varstva odhajajo v druge poklice. In da se tudi tuji delavci ne bodo potegovali za ta delovna mesta. Pred vrati je večji val upokojitev. Smo pravzaprav na pragu katastrofe, odzivi pristojnih pa so še kar premedli in prepočasni. Tudi posebni interventni zakon, ki je v pripravi, bo zgolj kratkoročno gašenje. Denar namreč ni zagotovljen niti za pokritje vseh obstoječih stroškov domov. Novi prispevek, ki ga uvaja zakon o dolgotrajni oskrbi, pa pošteno razburja ...