“Šnelkurs” izolske kinematografije

Izola je bogatejša za še en filmski festival, in sicer Ulični filmski festival (UFF), ki je našel svoje zavetje pri Largu pri Špini v Ljubljanski ulici v Izoli in kjer bodo vse do petka na sporedu zelo različni kratki filmi, ki so tako ali drugače povezani z Izolo. To ni festival, ki bi ga načrtovali dolgo časa, je pred prvo ponedeljkovo projekcijo Pesem od Ludomorca Janeta Kavčiča dejal Drago Mislej Mef, ki festival organizira v sodelovanju z društvom Izolani in drugimi “aktivisti” iz Ljubljanske ulice.

Dogodki v Ljubljanski ulici venomer privabijo številno občinstvo, 
tokrat so bili med njimi tudi tisti, ki so tako ali drugače sodelovali 
v filmih, ki so bili na sporedu v ponedeljek. Foto: Biljana Pavlović
Dogodki v Ljubljanski ulici venomer privabijo številno občinstvo, tokrat so bili med njimi tudi tisti, ki so tako ali drugače sodelovali v filmih, ki so bili na sporedu v ponedeljek. Foto: Biljana Pavlović

IZOLA > Ideja je, kot pravi Mef, padla pred kakšnim mesecem, ko mu je izolski fotograf in tudi režiser Remigio Grižonič napovedal predstavitev svojega novega filma o izolskem ribiču Mirču, kateremu je sledilo takoj vprašanje: “Kaj pa vsi drugi filmi?” Kmalu zatem so se z ekipo odločili, da bi Grižoničeve in še številne druge izolske filme predvajali na ulici. “Zbralo se jih je ogromno,” razlaga Mislej in doda, da so sicer iskali filme, ki so kakorkoli povezani z Izolo, ali ker so jih režirali Izolani, ali so bili posneti v Izoli ... “Vseh nismo uspeli vključiti v petdnevni program, ki bo sicer zelo odvisen od vremena,” pravi Mislej in pristavi, da bodo vsak dan sproti prek facebooka sporočili, ali projekcija bo ali odpade.

Poklon istrskemu posebnežu

Otvoritveni film je bil, kot omenjeno, Pesem od Ludomorca Janeta Kavčiča iz leta 1995, ki je bil tudi malo Izolan (zadnja leta življenja je z ženo Jano živel v Izoli), dogaja pa se med Prekmurjem in Izolo (kot francoskim Toulousom). V njem srečamo številne znane obraze. Glavno vlogo ima, denimo, Vlado Kreslin, ki zelo doživeto interpretira morbidno zgodbo iz francoskega juga, opazno vlogo ima tudi Lea Širok, danes novinarka Radia Koper, zgodbo uvede znani televizijski voditelj Sandi Čolnik itd.

Temu je sledil kratki film iz zgodnjega obdobja izolskega režiserja Borisa PalčičaZgodba o orglicah (1989), v katerem ima glavno vlogo takrat veliko bolj mlad Andrej Rozman Roza, ki je upodobil znano istrsko legendo Marja Polečiča iz Smokvice, po domače Marjo Čašalj, ki so ga Istrani pred leti srečevali na vsaki šagri, poroki, pogrebu in kjer je marsikdaj zaigral na svoj “čašalj” - glavnik. Kot je povedal Palčič pred projekcijo, je bila njegova prva želja posneti dokumentarec o njem, a nato je to idejo opustil in posnel igrani “hommage” temu istrskemu posebnežu.

V 17 minutah eno stoletje zgodovine Istre

Sklepni film prvega večera je bil prav tako Palčičev, in sicer Kratka himna domovini (1999), čigar snemanja se spomnijo številni Izolani in v katerem je Palčič v 17 minutah ter skozi en dogajalni prostor ujel eno stoletje zgodovine teh krajev. Film so namreč snemali (in tudi predhodni Kavčičev) v zelo slikovitem delu Gregorčičeve ulice blizu glasbene šole. Tudi v tem filmu srečamo številne znane igralske obraze (Vlado Novak, Boris in Sebastjan Cavazza ...) in veliko izolskih statistov. Stalnica vseh treh predvajanih filmov je bil direktor fotografije Radovan Čok, ki se je tudi udeležil ponedeljkovega večera.

Do petka, kolikor bo vreme dopuščalo, se bodo zvrstili še številni znani in manj znani izolski filmi, med slednjimi velja posebej omeniti današnje projekcije filmov Davorina Marca, jutri sledijo dela Konija Steinbacherja, v petek pa bodo festival sklenili z deloma Remigia Grižoniča, obljubljajo pa še eno premiero.


Najbolj brano