Namesto debat - avtoritarnost?
Koalicijski poslanci so, kljub burni in izredno kratki razpravi, potrdili zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva. Na poti sprejemanja je doživel ogromno popravkov. Naglico zdravstvena ministrica Prevolnik Rupel opravičuje s časovno stisko, saj je bilo treba omogočiti sprejem ključnih pravnih podlag za uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. Je pa vanj natrpala kup drugih, zelo restriktivnih ukrepov: za zmanjšanje posledic absentizma, lajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine, podaljšanje ukrepa dodatka za specializacije iz družinske medicine in do višine ter načina financiranja bolniškega staleža.
Tokrat so bili nad načinom sprejemanja zakona kritični tudi v SD, ne le v opoziciji. Očitki poslancev, delodajalcev, strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege ter javnosti letijo na parcialne rešitve in sprejem brez socialnega dialoga. Novi zakon medicinskim sestram širi delovne obremenitve, zdravnike v izrednih razmerah prerazporeja brez soglasja in prepoveduje stavko, delodajalcem podaljšuje plačevanje bolniških nadomestil z 20 na 30 dni in bolniško nadomestilo omejuje na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Ni časa za neumne ukrepe, ampak za takšne, ki bodo krepili socialno državo in omogočili vsem enako dostopno, kakovostno javno zdravstvo ter odpravili probleme, ki ga hromijo.
Ministrica opozarja, da so ukrepi nujni za boljšo organizacijo sistema, izvedbo novega obveznega zdravstvenega prispevka in zmanjševanje absentizma. Poznavalcem in laikom pa ni jasno, zakaj je skupaj natrpanih toliko ukrepov, če se je mudilo zlasti zaradi ureditve nove zdravstvene dajatve. Tudi nove restrikcije so manj sporne od tolikšne naglice. Res je tudi, da bi bili ti ukrepi nujni že včeraj in da ministrica pozna razmere. Je pa res tudi, da je obenem zdaj pokazala, da v njenem mandatu obsežnih usklajevanj ne bo in bo težave reševala radikalno, restriktivno, avtoritativno in več njih hkrati. Zaradi zahtevnih razmer bi vsemu temu še lahko prikimali. A hitenje in trpanje toliko zahtevnih vprašanj v en predpis ne krepi vtisa, da je bil ta način skrbno pretehtan in bo deležnike spodbujal k dobremu izvajanju.
Upajmo, da sta vlada in ministrica v razpravi slišala jasno opozorilo: ni časa za neumne ukrepe, ker nujno potrebujemo takšne, ki bodo krepili socialno državo in omogočili vsem enako dostopno, kakovostno javno zdravstvo ter odpravili vse probleme, ki ga hromijo in spodjedajo. Zdravstveni sistem ne sme biti poligon za nestrokovne umotvore politike, lobije, dobičkarje. Ukrepajte pametno, da boste hitro in učinkovito rešili, kar se sploh še rešiti da!