Dvig minimalne plače bo samo sledil letni inflaciji. Kaj o tem menijo v nekaterih primorskih podjetjih?

Minimalna plača bo v novem letu določena pri 1253,90 evra bruto, kar pomeni dvig za 50,54 evra oziroma 4,2 odstotka glede na lani. Gre za minimalno zakonsko uskladitev, saj bo dvig sledil le letni inflaciji ob koncu leta 2023. Delodajalci so zadovoljni, v sindikatih pa obžalujejo zamujeno priložnost za zajetnejši dvig minimalne plače. Nekaj primorskih podjetij smo tudi povprašali, kaj menijo glede dviga minimalne plače in glede pričakovanj sindikatov.

PRIMORSKA > Medtem ko so delodajalci vztrajali, da letošnji dvig glede na negotove gospodarske razmere ne sme presegati zakonskega minimuma, so imeli v sindikatih precej večja pričakovanja. Predlagali so vsaj 7,5-odstotno zvišanje.

Minister za delo Luka Mesec se je odločil za minimalno zakonsko uskladitev in tako sledil pogledom gospodarstva. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je bila pri 1203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Novi znesek je tako 1253,90 evra, velja pa za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja letos dalje.

Borut Volk

prokurist v Krasu

“Če bi ob vsakem dvigu minimalne plače hoteli zadržati popolnoma enaka razmerja med plačami, to za našo družbo žal ne bi bilo finančno vzdržno.”

Nekaj primorskih podjetij smo povprašali, kaj menijo glede dviga minimalne plače in glede pričakovanj sindikatov.

V mesnopredelovalnem podjetju Kras, kjer je doslej minimalno plačo prejemalo 40 odstotkov zaposlenih, poudarjajo, da je rast življenjskih stroškov v lanskem letu dejstvo. Želijo si, da njihovi zaposleni vsaj ohranjajo svojo kupno moč, zato podpirajo uskladitev minimalne plače z inflacijo. “Glede na to, da se umirjajo cene energentov in blaga, predvsem hrane, da se je rast obrestnih mer zaustavila, je pomembno, da zahteve po povišanju minimalne plače spremlja določena previdnost in zadovoljni smo, da je vlada temu sledila,” je povedal prokurist v Krasu Borut Volk in dodal, da bi preveliki dvigi stroškov dela imeli neposreden vpliv na dodatno rast cen blaga in storitev in dodatno dvigovali inflacijo.

V Krasu vsaj 150.000 evrov več za plače

V načrtu za letošnje leto so sicer predvideli določeno rast stroškov dela. “Dvig minimalne plače za 4,2 odstotka bo v Krasu pomenil povišanje mase plač za približno 150.000 do 200.000 evrov na letni ravni,” pravi Volk.

Večji problem vidi v tem, da se z rastjo minimalne plače vsakič nekoliko podrejo razmerja med prejemki zaposlenih na različnih delovnih mestih. “Če bi ob vsakem dvigu minimalne plače hoteli zadržati popolnoma enaka razmerja med plačami, to za našo družbo žal ne bi bilo finančno vzdržno,” še meni Volk. V Krasu je lani prejemalo minimalno plačo približno 40 odstotkov zaposlenih. Z dvigom minimalne plače pa bo v Krasu na minimalni plači približno polovica zaposlenih.

Atech: pristop je nepravičen do najbolj zavzetih delavcev

V družbi Atech so že pred sporočilom o dvigu minimalne plače povedali, da se jih tovrstna usklajevanja, kjer so predmet pogajanj majhne spremembe v absolutni višini minimalnih plač, pravzaprav toliko niti ne tičejo, seveda pa vedno spoštujejo, kar se socialni partnerji dogovorijo. “Menimo pa, da gre za napačen pristop, saj nam tovrstna uravnilovka ne omogoča motivirati zaposlenih, ki največ prispevajo k uresničevanje ciljev podjetja. Skratka, pristop je nepravičen do najbolj zavzetih sodelavk in sodelavcev,” pravijo v Atechu in poudarjajo, da višino plač navsezadnje določa trg, ne delodajalci. “Že več let smo namreč priča ohlajanju evropskega gospodarstva, med drugim tudi zaradi napačnega pristopa določanja minimalne plače.”

“S 1. januarjem dvigujemo osnovne plače vsem zaposlenim na kolektivni pogodbi za sedem odstotkov,” pravijo v Intereuropi. Tako so se dogovorili na pogajanjih s sindikatom pozno jeseni lani. Med zaposlenimi v Intereuropi so tudi taki, ki še vedno prejemajo dodatek do minimalne plače.

Uveljaviti je treba pravilo: enka je minimalka

Minister Mesec je še napovedal, da je treba večji poudarek v prihodnje posvetiti dvigu ostalih plač, saj da so številni plačni razredi, tako v javnem kot zasebnem sektorju, pod ravnjo minimalne plače. “Stališče vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo 'enka je minimalka' in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,” je zapisal minister.

Delodajalci zadovoljni, sindikati pričakovali več

V GZS pozdravljajo odločitev ministrstva za delo, da se bo minimalna plača letos zvišala za 4,2 odstotka. “Pozdravljamo to, da so upoštevali zakonska določila, da se jo določi v znesku, ki upošteva uskladitev le s stopnjo inflacije,” je dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obžalujejo, da je bil dvig tako nizek: “Glede na vse ostale elemente, ki lahko vplivajo na višino minimalne plače, menimo, da je bila zamujena priložnost za višji dvig minimalne plače, ki bi sledil precej večjemu odstotku rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin.” Kljub temu so pozdravili dejstvo, da je vlada odstopila od prvotnega predloga, ki je predvideval zamrznitev minimalne plače. Strinjajo se z namero, da se minimalni življenjski stroški ugotavljajo pogosteje kot vsakih šest let, ter da se stremi k cilju, da nihče, ki dela, ne more prejemati osnovne plače, ki je nižja od minimalne.

---