Najlažje je tržiti asfalt
Edina stalnica v življenju je draginja. Cena se neprestano dviga; bodisi za kilogram kruha bodisi za elektriko, za kvadratni meter nepremične v mestu ali za kaj drugega. Kdaj ste nazadnje slišali, da se je kaj pocenilo? Že dolgo je od tega, kajne? S pomladjo je tudi Občina Piran napovedala številne podražitve. Med drugim se bo podražilo parkiranje v Portorožu, v starem mestnem jedru Pirana, v garažni hiše Arze in na Seči, podražilo se bo parkiranje za avtobuse, ki čakajo na turiste, ki so v Piran pripluli s križarkami, tudi piranski minibus ne bo več brezplačen. Ni kaj, občina je perspektivna turistična destinacija, le zakaj bi za uro parkiranja računali manj kot v sosednji Izoli?
S podražitvami je sicer tako: upravičene so takrat, ko so dobro premišljene - ko so uvedene zaradi točno določenega učinka, ki naj bi ga imele na neko stvar -, ne pa tedaj, ko so same sebi namen ali pa je njihov namen zgolj ta, da polnijo nek bančni račun. Šest evrov za uro parkiranja v Piranu, kolikor bo treba odšteti letos poleti, ni ravno majhna vsota, a se bo mesto zaradi dražjega parkiranja morda znebilo odvečne pločevine.
Mestu rož primanjkuje vsebine, utripa, gostinske in hotelske ponudbe. Polnjenje računov na račun že tako izčrpanega mesta pa je žalostno. Ko nimaš kaj tržiti, pač tržiš asfalt.
Med poletjem je že tako preveč drznih voznikov, ki svojimi avtomobili radi rinejo v staro jedro, kjer se trejo še pešci, kolesarji in mamice z vozički. Tudi piranski minibus, ki so ga uvedli v prvi vrsti zaradi potreb občanov, se je zlagoma prelevil v brezplačen servis za prevoz turistov, od katerega ima največjo korist lastnik garaže na Fornačah. Njegove stranke imajo namreč brezplačen prevoz do mesta, vozila pa vzdržuje Okolje Piran.
Če je nove parkirne tarife še mogoče upravičiti v Piranu, je to precej težje v Portorožu. Po novem bo za uro parkiranja v tem letovišču treba plačati dva evra. V poletnih mesecih je to nemara še razumljiva tarifa, ni pa v zimskih, ko Portorož sameva. Namesto da bi oblasti dobro premislile, kako obuditi speči turistični kraj, bodo še tisto peščico obiskovalcev, predvsem pa gostincev in majhnih podjetnikov, ki se med dolgimi zimskimi meseci na vse kriplje trudijo preživeti, udarile po žepih.
Zdaj bo res še en razlog manj, zakaj se ustaviti v že tako mrtvem mestu. Tudi argument, da je treba zvišati ceno nekega parkirišča zgolj zato, ker je parkiranje dražje na Bledu, v Kranjski Gori ali kje drugje, ne zaleže. Mestu rož primanjkuje vsebine, utripa, gostinske in hotelske ponudbe. Polnjenje računov na račun že tako izčrpanega mesta pa je žalostno. Ko nimaš kaj tržiti, pač tržiš asfalt.